Jedro

Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mejo med parcelnima številkama 1 (v lasti predlagatelja) ter 2 (v lasti nasprotnih udeležencev, prej 3), obe k. o. ..., določilo tako, da poteka od nesporne točke A (tromeja parcelnih številk 1, 2 (prej 3) ter 4, vse k. o. ...), se nadaljuje v smeri proti jugozahodu do točke 1 in nato ravno v smeri proti severozahodu do točke 2, in poteka naprej v ravni liniji do točke 3(1) (1. točka izreka). Sklenilo je, da je sestavni del sklepa skica sodnega izvedenca geodeta Iztoka Ilca z dne 17. 6. 2015 z izvedenskim mnenjem istega dne (2. točka izreka). Ugotovilo je, da vrednost spornega mejnega prostora ne presega 742,00 EUR (3. točka izreka) in zavrnilo predlog predlagatelja za izločitev sodnega izvedenca geodetske stroke (4. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pri čemer morata nasprotna udeleženca predlagatelju povrniti na njiju odpadli del skupnih stroškov v višini 748,37 EUR (5. točka izreka).

2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi nasprotuje zaključku, da sta bila nasprotna udeleženca mirna posestnika spornega zemljišča od leta 1982 dalje. Sklicuje se na izpovedbo prič J. K. in J. M., ki sta potrdila predlagateljevo uživanje spornega sveta (travnika okrog drevja). Kot bistveno navaja, da je sodišče zmotno uporabilo četrti odstavek 39. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN)(2). Meni, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je predlagana katastrska meja dokončna, ker nasprotna udeleženca nista sprožila sodnega postopka ureditve meje v 30-dnevnem roku. Posledično bi moralo sodišče mejo določiti vsaj v točkah H – I – J – K, kot je bila predlagana v upravnem postopku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, podredno njegovo spremembo in določitev meje med parcelama udeležencev tako, da poteka od točk H – I – J – K. 3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz trditvene podlage udeležencev izhaja, da je bil sporen obstoj zadnje mirne posesti nasprotnih udeležencev. Pritožnik v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi, da se je spor začel ob smrti predlagateljeve matere leta 2008. Prav tako ne izpodbija dejanske ugotovitve, da so leta 1982 nasprotni udeleženci zasadili vinograd na spornem zemljišču, kar mu je bilo znano, vendar z nasprotnimi udeleženci ni razpravljal. V pritožbi torej ne zatrjuje, da bi nasprotoval zasaditvi vinograda od leta 1982 do nastanka spora leta 2008, čeprav je bil s tem seznanjen. Že iz navedenih razlogov je pritožbeno nasprotovanje zadnji mirni posesti nasprotnih udeležencev neutemeljeno.

6. Pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da v celoti pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da sta zadnjo mirno posest uživala nasprotna udeleženca. Razlogi sodišča, zakaj šteje, da so nasprotni udeleženci brez nasprotovanja uživali sporno zemljišče, so jasni in življenjsko logični, vse ugotovitve sodišča imajo oporo v izvedenih in dokazno pravilno (celostno) ocenjenih dokazih, zato se pritožbeno sodišče, da jih ne bi ponavljalo, nanje sklicuje. Drugačne odločitve pritožnik ne more doseči s sklicevanjem na izpovedbo J. M. (list. št. 55), ki je pojasnil, da je predlagatelj na roke kosil okoli drevja, saj iz skice izvedenca izhaja, da se drevje nahaja na zemljišču predlagatelja. Slednji je povedal tudi, da je bil na spodnji strani smrek vedno vinograd, ki sta ga obdelovala nasprotna udeleženca, videl ju je vse od leta 1975. Po njegovem vedenju meja ni bila sporna, saj je bila naravna meja znana in je potekala ob smrekah, torej tako, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče. Neprepričljivo je nadalje tudi sklicevanje na izpovedbo J. K. (list. št. 36), ki je povedala, da vinograd nasprotnih udeležencev ni segal tako daleč v smeri posestva predlagatelja. Dejstvo, da v vsej površini tedaj še ni bil zasajen vinograd (ker je bil zasajen leta 1982), ne more vplivati na pravilno dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, ki je natančno obrazložilo, da se del zemlje, ki je pred obnovo vinograda predstavljalo travnik, v naravni legi od ostankov vrta predlagatelja in velikih smrek prilega k zaokroženi celoti parcele nasprotnih udeležencev. Dodati velja, da priča podrobnosti o poteku meje ni poznala, niti o času zasaditve vinograda. Vprašana je pojasnila, da je travnik segal do smrek, torej do meje, ugotovljene s strani prvostopenjskega sodišča. Tudi izpovedba o tem, da je mati predlagatelja večkrat rekla, da nasprotni udeleženci silijo v njihovo zemljo, ne more privesti do drugačne odločitve. V nadaljevanju je priča namreč povedala, da vsebine prepirov ne pozna ter govorila o kokoših, ki naj bi hodile zobati grozdje v vinograd, kar bi pomenilo, da so kokoši hodile na posest nasprotnih udeležencev. Če so starši predlagatelja morali odganjati kokoši iz vinograda, bi to pomenilo, da so priznavali uporabo spornega zemljišča nasprotnim udeležencem.

7. Neutemeljeno je pritožnikovo opozarjanje, da sta bila nasprotna udeleženca napotena na sodno ureditev meje, vendar sodnega postopka nista sprožila, zaradi česar predlagatelj meni, da bi sodišče moralo mejo določiti kot je bila predlagana v upravnem postopku. Domneva poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN velja le, kadar noben izmed udeležencev ne sproži sodnega postopka(3). Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške. Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Točke so označene s kovinskimi mejnimi znamenji, meja pa na skici označena z odebeljeno neprekinjeno črno črto.

Op. št. (2): Ta določa: „Če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje.“ Op. št. (3): ZEN namreč ne določa, kdo mora začeti sodni postopek oziroma ne predvideva, da bi ga morali sprožiti tako nasprotni udeleženec kot tudi predlagatelj.