Jedro

Dokazujejo se le zanikane ali oporekane trditve. Sodišče mora v okviru svojih pravic materialnega pravdnega vodstva poskrbeti za izčrpno obravnavo zadeve: da stranke navedejo dejstva izčrpno in popolno ter da zanje ponudijo potrebna dokazila. Poskrbeti mora torej, da je postavljeni tožbeni zahtevek (v dejanskem in pravnem pogledu) sklepčen.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (4. in 5. točka izreka njegove odločbe) se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

2. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo glavnice 123.859,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1990 dalje (4. točka izreka njegove odločbe). Tožeči stranki pa je naložilo povrnitev 37.102,20 SIT pravdnih stroškov tožene stranke, v 8 dneh (5. točka izreka njegove odločbe).

Proti navedeni sodbi se je "zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja" pritožila tožeča stranka, in sicer neposredno.

Predlagala je spremembo prvostopne sodbe z ohranitvijo izdanega izvršilnega sklepa v celoti v veljavi (pri čemer pa je očitno prezrla, da je sodišče prve stopnje zaradi statusnih sprememb na njeni strani izdani izvršilni sklep po predhodni razveljavitvi v 2. točki izreka razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (2. točka izreka njegove odločbe)) oziroma razveljavitev sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni oporekala skladnosti zneskov iz računov (priloge A 12 - A 20) z zneski iz obračunov obresti (priloge A 1 - A 6). Torej sodišču prve stopnje njihove skladnosti ni bilo potrebno preizkušati, saj se dokazujejo le zanikane ali oporekane trditve.

Če pa je sodišče prve stopnje že menilo, da tožbeni zahtevek ni sklepčen (da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, ne izhaja tista pravna posledica, ki jo je zatrjeval v zahtevku), pa bi moralo postopati v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva, tj. v skladu z 298. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). To pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo dati pobudo, da bi tožbeni zahtevek postal sklepčen v dejanskem in pravnem pogledu. To pa nadalje pomeni, da bi zaradi ugotovljenega "neskladja" moralo pozvati tožečo stranko, da dopolni svoje navedbe, da torej da vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo (pravilno in popolno) dejansko stanje. S tem, ko sodišče prve stopnje v okviru svojih pravic materialnega pravdnega vodstva ni poskrbelo za izčrpno obravnavo zadeve (na navedeno "neskladje" je namreč opozorilo šele ob izdaji odločbe), je kršilo določbo 298. člena ZPP (v zvezi s 1. odst. 354. člena ZPP), kar je tožeča stranka v pritožbi smiselno uveljavljala. V posledici opisane postopkovne kršitve pa je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar je tožeča stranka v pritožbi izrečno uveljavljala.

Ker je možno, da je kršitev 298. člena ZPP vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (na to kažejo tudi pritožbena pojasnila tožeče stranke), je sodišče druge stopnje (na podlagi 1. odst. 369. člena v zvezi s 1. odst. 370. člena ZPP) pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pozove tožečo stranko, da v zvezi z opisano "neskladnostjo" izčrpno navede dejstva ter da zanje tudi ponudi potrebna dokazila (2. odst. v zvezi s 3. odst. 375. člena ZPP). Istočasno pa naj preveri še utemeljenost vtoževanih obračunov obresti glede števila dni zamude.

Ker pritožba zoper sodbo vsebuje tudi pritožbo zoper stroškovni izrek sodbe, je sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sodbe v glavni stvari le-to razveljavilo tudi v stroškovnem delu. To pomeni, da bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odmeriti pravdne stroške, pri čemer pa bo še posebej moralo upoštevati vsebino vloge tožeče stranke z dne 6.10.1993 (redna št. 9). V zvezi z navedeno vlogo (v kateri toženi stranki priznava stroške ugovora in nadaljnje pravdne stroške glede umaknjenega dela tožbenega zahtevka) in 3. točko izreka njegove odločbe pa bo moralo upoštevati tudi, da je tožeča stranka tožbo umaknila ne samo za glavnico 106.374,70 SIT, ampak tudi za pripadajoče zamudne obresti od 19.10.1990 dalje.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano sodbo, je odločitev o pritožbenih stroških (v skladu s 3. odst. 166. člena ZPP) pridržalo za končno odločbo, pri kateri pa naj sodišče prve stopnje upošteva, da je tožeča stranka sicer določno zahtevala povrnitev stroškov pritožbe (1. in 3. odst. 164. člena ZPP), da pa jih ni opredeljeno navedla (2. odst. 164. člena ZPP).