Jedro

Tožnica ne oporeka podatku, da je v mesecu decembru 2016 prejela regres za letni dopust v višini 31,50 EUR, ki ga je tožena stranka upoštevala na mesečni ravni v višini 2,63 EUR. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da regres predstavlja dohodek, ki se upošteva, saj gre za občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Zavrnitev vloge temelji na ugotovitvi, da prosilka živi v gospodinjstvu sama in ima po podatkih FURS v zadnjih 3 mesecih pred vložitvijo vloge (3. 3. 2017) izkazan dohodek zaradi prejemanja nadomestila v skupni neto višini 1.768,28 EUR ter v mesecu decembru regres za letni dopust 31,50 EUR, ki se na mesečni ravni upošteva v višini 2,63 EUR. Tako povprečni mesečni dohodek na družinskega člena (lastni dohodek) znaša 592,05 EUR, kar pomeni, da je znesek iz 8. člena Zakona o socialnovarstveni prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) presežen.

2. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je bila na Zavodu za zaposlovanje prijavljena meseca marca in ker se z nadomestilom ne more preživljati, si je za čas enega meseca poiskala pogodbeno zaposlitev, kot operater sestavljalec v proizvodnji. Premoženja nima, v gospodinjstvu pa živi sama. Ima 10 let star avto, ki ga odplačuje. Sodišču predlaga, da njeno vlogo ponovno prouči in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Način ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč ureja drugi odstavek 14. čelna ZBPP, ki določa, da se za to ugotavljanje uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, torej določbe ZSVarPre.

6. Prvi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, upoštevajo njeni povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V skladu s 23. členom ZSVarPre se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi občasni, neperiodični dohodki, ki jih je prosilec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona (torej v roku 3 mesecev pred vložitvijo prošnje), in sicer samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V četrtem odstavku tega člena je pojasnjeno, da so občasni, neperiodični dohodki dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.

7. V obravnavanem primeru, je tožena stranka pri ugotavljanju povprečnih mesečnih dohodkov tožnice, pravilno upoštevala višino dohodkov tožnice prejetih v treh mesecih pred vložitvijo prošnje, v skupni višini 1.768,27 EUR. Ugotovljenemu znesku, upoštevanemu pri izračunu mesečnega dohodka na družinskega člana, tožnica v tožbi ne oporeka, niti ne oporeka podatku, da v gospodinjstvu živi sama. Tožnica ne oporeka niti podatku, da je v mesecu decembru 2016 prejela regres za letni dopust v višini 31,50 EUR, ki ga je tožena stranka upoštevala na mesečni ravni v višini 2,63 EUR. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da regres predstavlja dohodek, ki se upošteva, saj gre za občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre.

8. Pri upoštevanju občasnih dohodkov iz 23. člena ZSVarPre je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen istega zakona), ob pravilni uporabi določbe 23. člena ZSVarPre, pa se pri izračunu upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da je treba od povprečnega zneska najprej odbiti polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka ter nato pri izračunu upoštevati le navedeno razliko.

9. Iz obrazložitve odločbe ne izhaja način izračuna upoštevanega zneska regresa, pa tudi sicer je po ugotovitvi sodišča izračun napačen. Ne glede na navedeno ugotovitev, pa po presoji sodišča, že med strankama upravnega spora nesporni podatek, da je tožnica v treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela dohodke v skupni višini 1.768,27 EUR, zadošča za ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno, zavrnilo.