Jedro

Zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije številka DT 000637/ban z dne 19. 5. 2014 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15-ih dni, od poteka tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožeči stranki naložil, da mora zaradi opustitve obveznosti oprave rubeža na denarnih sredstvih dolžnika A.A. v roku 15-ih dni od izdaje te odločbe poravnati celotni dolgovani znesek, ki na dan izdaje odločbe znaša 398,50 EUR. Znesek mora nakazati na podračun Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V obrazložitvi odločbe navaja, da je prvostopenjski organ s sklepom o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva iz naslova neplačanega zborničnega prispevka naložil, da se na dan vročitve sklepa opravi rubež v sklepu določenega dolgovanega zneska neplačanih zborničnih prispevkov. Sklep je bil tožeči stranki vročen dne 12. 11. 2009 in tožeča stranka zoper sklep ni vložila ugovora. Do dne izdaje te odločbe tožeča stranka z računa dolžnika ni prenesla na podračun prvostopenjskega organa denarnih sredstev, prav tako pa prvostopenjskega organa tudi ni obvestila o tem, da dolžnik pri njej nima denarnih sredstev oziroma dovolj denarnih sredstev za poplačilo dolga ter da je sklep zato obdržala v evidenci in bo opravila izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Nadalje se prvostopenjski organ sklicuje na 25.b člen Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (v nadaljevanju ZKGZ), ki določa glede izterjave zborničnega prispevka, da jo uvede in vodi Kmetijsko gozdarska zbornica, za postopek izterjave pa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Prvostopenjski organ se med drugim sklicuje tudi na 168. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki določa, da če dolžnik pri banki v času, ko je vročen sklep o izvršbi, nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj, obdrži banka sklep v evidenci in opravi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Banka mora o tem obvestiti davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s 168. člena ZDavP-2, se v skladu s prvim odstavkom 170. člena ZDavP-2 dolgovani znesek izterja od nje in je bilo potrebno o tem izdati posebno odločbo.

Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi navaja, da prispevek do prvostopenjskega organa ni davek, v 25.b členu ZKGZ pa je določen le postopek izterjave. ZDavP-2 se uporablja le smiselno. Prispevek članov do zbornice je dolg zasebnopravne narave. Določilo 170. člena ZDavP-2 se ne bi smelo smiselno uporabiti v povezavi z določbo 25.b člena ZKGZ. Razen tega je po sklepu o izvršbi dolg dolžnika 308,69 EUR, izpodbijana odločba pa se glasi na znesek 398,50 EUR. Odločba nima obrazložitve, kako je prvostopenjski organ prišel do tega zneska, zato jo je potrebno že iz tega razloga odpraviti, ker je ni mogoče preizkusiti. V odločbi je navedeno zgolj to, da dolg znaša na dan odločbe 398,50 EUR, ne pove pa, kako je prvostopenjski organ prišel od zneska po izpodbijanem sklepu na znesek 398,50 EUR. Razen tega nikjer v sklepu o izvršbi ni navedeno, da mora tožeča stranka obvestiti prvostopenjski organ o tem, da dolžnik nima sredstev na svojem računu. Tožeča stranka sredstev ni zarubila dolžniku zato, ker jih ta ni imel na voljo. Prvostopenjski organ pa pred izdajo odločbe ni dal tožeči stranki možnosti, da se izjasni o pomembnih dejstvih in je s tem kršil pravico iz 22. člena Ustave RS. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Kmetijsko gozdarska zbornica je pravna oseba javnega prava (2. člen ZKGZ). Med drugim sredstva, potrebna za opravljanje njenih nalog, pridobiva tudi z zborničnim prispevkom (1. alinea prvega odstavka 22. člena ZKGZ). Drugi odstavek 22. člena ZKGZ določa, da člani zbornice obvezno plačujejo zbornični prispevek. Nadalje je v 25.b členu ZKGZ določeno, da zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje. Zbornični prispevek se odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

Iz navedenega izhaja, da zbornični prispevek sicer res ni davek, glede na to, da je zbornica oseba javnega prava in da se zbornični prispevek odmeri z odločbo v upravnem postopku, pa je potrebno prispevek ne glede na to, da ne gre za davek, opredeliti kot javna sredstva. Če se za postopek izterjave smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2, ni nobenega razloga, zakaj se ne bi smela uporabiti tudi določba 170. člena ZdavP-2. Pač pa se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da se izpodbijana odločba glasi na znesek 398,50 EUR, medtem ko se sklep o dovolitvi izvršbe glasi na znesek 308,69 EUR, niti v prvostopenjski niti v drugostopenjski odločbi pa ni obrazloženo, kako je prvostopenjski organ prišel do višjega zneska, navedeno je le to, da na dan izdaje prvostopenjske odločbe celotni še neizterjani znesek znaša 398,50 EUR. V kolikor so bile pri znesku iz sklepa o davčni izvršbi prištete še obresti, bi moralo biti to v obrazložitvi navedeno, prav tako bi moralo biti navedeno, kako so bile te obresti izračunane, vendar pa iz prvostopenjske odločbe vse to ni razvidno, niti to, ali je znesek višji zaradi obresti, kar se lahko le domneva. Iz navedenega razloga sodišče meni, da je odločba zaradi tega v obrazložitvi tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Zaradi tega je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Ker je sodišče tožbi ugodilo iz procesnih razlogov, se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ obrazložiti višino zneska.

K točki II izreka: Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetniška družba, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v takem primeru določa, da se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.