Jedro

Razlogi izpodbijanega sklepa so si v nasprotju, saj toženka pojasnjuje tako razloge za zavrženje kot tudi razloge za zavrnitev tožničine prošnje. Posledično prihaja do nasprotja tudi med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 203/2023-6 z dne 15. 3. 2023 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), vloženo 7. 3. 2023. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica v prošnji za BPP kot pravno zadevo navedla "sklep Okrožnega državnega tožilstva Kranj št. KR-Kt/19032/2022/HD/UR/Kš z dne 21. 2. 2023", kot želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa "pravno svetovanje in vložitev oprave posameznih preiskovalnih dejanj in vložitev zahteve za preiskavo." Toženka je tožnico pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvala na dopolnitev prošnje, in sicer z opisom kaznivega dejanja ter obrazložitvijo dejstev ter dokazov, ki utemeljujejo sum, da je osumljenka storila kaznivo dejanje. Ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) toženka pojasnjuje, da je Okrožno državno tožilstvo s sklepom št. KR-Kt/19032/2022/HD/UR/Kš z dne 21. 2. 2023 zavrglo kazensko ovadbo zoper osumljeno A. A., ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenka storila naznanjeno kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in ker naznanjena kazniva dejanja grožnje in krive ovadbe niso kazniva dejanja, za katere se storilec preganja po uradni dolžnosti. V nadaljevanju toženka zapiše ugotovitve Okrožnega državnega tožilstva in zaključi, da se v celoti strinja s citiranim sklepom. Poleg tega tožnica v prošnji in v dopolnitvi prošnje ni navedla nikakršnih novih okoliščin ali predložila kakršnih koli dokazov, ki bi vzpostavljali utemeljen sum v smeri storitve kaznivega dejanja. V zadevah I U 505/2012, I U 1247/2011 in I U 2253/2011 je bilo sprejeto stališče, da se organ za BPP pri odločanju o dodelitvi BPP lahko opre na sklep ODT o zavrženju kazenske ovadbe, kar je toženka tudi storila. Tožnica pa lahko še vedno sama vloži obtožni predlog ali predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj, če tako želi, le do BPP za ta postopek ni upravičena. V nadaljevanju se toženka sklicuje še na 7. člen ZBPP, ki določa, da se BPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. V obravnavani zadevi je tožnica zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica sploh še ne uresničuje. Tožnica je vložila prošnjo za BPP v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem, za katero zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka sploh še ni bila podana, kar pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni začel. 3. Tožnica vlaga laično tožbo in v njej sodišču predlaga, da prekine nedopustno situacijo, ko so ji omejene pravica do učinkovitega pravnega sredstva, pravica do enake obravnave pred zakonom, pravica do socialne varnosti, pravica do javnih sredstev, pravica do zasebne lastnine in vse osebnostne pravice po Ustavi Republike Slovenije ter Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Navaja, da se od samega začetka postopka nahaja v podrejenem položaju, saj je toženka ni zaščitila in zavarovala kot šibkejšega člena. Toženki očita, da je postopek vodila v nasprotju z 31. členom ZBPP, ki govori o „prosilcu“. Postopek je bil po mnenju tožnice voden v nasprotju s 7., 8. in 9. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, predlaga pa tudi, da se jo zasliši. 4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri dosedanjih navedbah ter meni, da so navedbe tožnice neutemeljene in nerelevantne. Z njimi tožnica v ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa KR-Kt/19032/2022/HD/UR/Kš z dne 15. 3. 2023. Ponovno opozarja na sodno prakso naslovnega sodišča, v kateri je sprejeto stališče, da se organ za BPP pri odločanju o dodelitvi BPP lahko opre na sklep tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe. Ker zahteva upravičenega tožilca za uvedbo kazenskega postopka še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev toženke o zavrženju tožničine prošnje za dodelitev BPP, pri čemer se toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na 24. in 7. člen ZBPP.

7. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

8. Toženka uvodoma, ob sklicevanju na 24. člen ZBPP, pojasnjuje, da je odločitev Okrožnega državnega tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe zoper osumljeno A. A. pravilna, saj tožnica ni navedla nikakršnih novih okoliščin ali predložila kakršnihkoli dokazov, ki bi vzpostavljali utemeljen sum v smeri storitve kaznivega dejanja ovadene. Ob obsežnem povzemanju sklepa Okrožnega državnega tožilstva ugotavlja, da ni verjetno pričakovati, da bi tožnica uspela v eventualnem kazenskem postopku, zato kazenski pregon zoper osumljeno nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je toženka presojala izpolnjevanje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP, kar pomeni, da navedeni razlogi ne utemeljujejo zavrženja prošnje za dodelitev BPP. Odločitev o zavrženju tožničine prošnje je v tem primeru nepravilna, saj bi morala toženka prošnjo, če jo je vsebinsko obravnavala, zavrniti, ker ni podan verjeten izgled za uspeh zadeve oziroma je zadeva očitno nerazumna1, kar pa toženka ni storila. Ob tem sodišče opozarja, da iz ustaljene upravnosodne prakse2 izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Prav tega pa po presoji sodišča toženka ni upoštevala. Odločitev, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh v postopku, je oprla na podrobno vsebinsko presojo sklepa Okrožnega državnega tožilstva.

9. V nadaljevanju obrazložitve se toženka sklicuje na 7. člen ZBPP. Ta določa, da se BPP lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, inštitucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Navedeno pomeni, da kolikor zahteva upravičenega tožilca za uvedbo kazenskega postopka še ni bila podana in formalni kazenski postopek še ni bil uveden, ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP. Če gre v obravnavani zadevi za tako situacijo, je treba prošnjo za dodelitev BPP zavreči ob sklicevanju na 7. člen ZBPP, brez vsebinske presoje zadeve.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so si razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju, saj toženka pojasnjuje tako razloge za zavrženje kot tudi razloge za zavrnitev tožničine prošnje. Posledično prihaja do nasprotja tudi med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. S tem je toženka zagrešila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se sklepa ne da preizkusiti. Za preizkus je potrebno ne le, da je izrek odločbe jasen, pač pa, da je tudi dejansko stanje v obrazložitvi odločbe v vseh materialno pravnih bistvenih točkah opisano ter da so dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je odločitev, kot je zapisana v izreku odločbe, oprta.

11. Ker glede na navedeno v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je bilo treba tožbi tožnice ugoditi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-13).

1 Prim. npr. sodbo tukajšnjega sodišča I U 2243/2017-7 z dne 14. 11. 2017. 2 Glej I U 845/2019, I U 1190/2019, I U 509/2020, I U 643/2022 in druge. 3 Po navedeni določbi Upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta.