Jedro

Iz 24. člena ZBPP izhaja še, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izkazan v ustrezni meri, pri čemer se tožena stranka sklicuje na majhno vrednost nepremičnine, katere lastnik je tožnik. Ni bistvena vrednost predmetne nepremičnine, pač pa dejstvo, da je tožnik kot (so)lastnik navedene nepremičnine zaradi spornega objekta omejen v svoji (so)lastninski pravici in da ima pravico do varstva svoje (so)lastninske pravice.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 156/2014-29 z dne 1. 8. 2014 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Strokovna služba Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdni zadevi proti A.A., zaradi odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja ter oprostitve plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 5. 2. 2014 pri organu za BPP vložil prošnjo za BPP, v kateri je navedel, da želi BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdni zadevi proti A.A., zaradi odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja ter oprostitve plačila stroškov postopka. Navedel je, da je solastnik parc. št. 253/5 k. o. …, na kateri je A.A. postavil zidani objekt brez dovoljenja, zaradi česar s tožbo zahteva, da ga odstrani. Prošnji je priložil osnutek tožbe, v kateri so predlagani dokazi: vpogled v odgovor z dne 30. 10. 2013, ogled na terenu in vpogled v podatke o nepremičninah. Navedenih listin k prošnji ni priložil. Organ za BPP se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem mora za dodelitev BPP poleg finančnega položaja prosilca (13. člen ZBPP) biti izpolnjen tudi vsebinski pogoj, kar določa 24. člen ZBPP. Navaja, da iz tožnikovih podatkov v prošnji ni bilo mogoče opredeljeno ugotoviti, kaj natančno želi tožnik s tožbo doseči in s čim je njegov zahtevek utemeljen. Zato je organ za BPP tožnika z dopisom 28. 4. 2014 pozval, da vlogo dopolni z ustreznimi prilogami za presojo vsebinske utemeljenosti prošnje, predvsem z dokazili o poteku meje med parcelami. Tožnik je prošnjo dopolnil z določenimi listinami, organu za BPP pa predlagal, da pridobi pravdni spis Okrajnega sodišča v Kranju, ki obravnava tožbo, vloženo zoper A.A.. Organ za BPP je vpogledal v pravdno zadevo P 26/2014 Okrajnega sodišča v Kranju. V zadevi vlagata tožbo B.B. in tožnik zoper A.A. zaradi odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja na JV delu parcele tožnikov (lastnikov parcele 253/5 k. o. … do 1/3 in 1/6). Organ za BPP je z dopisom 4. 6. 2014 tožnika pozval k dopolnitvi prošnje z izjavo glede ugotovitve, da mu je bila ponujena možnost mediacije v zadevi, katere se ni udeležil. Tožnik je bil seznanjen z ugotovitvijo, da je iz vpogleda v evidence Geodetske uprave RS (GURS) razvidno, da na predmetni parceli stoji objekt od leta 1847, da pa je skica parcel, ki jo je predložil tožnik, v tako malem merilu, da ni mogoče ugotoviti niti natančne lege parcele niti objekta, ter da iz evidence GURS izhaja, da meje parcel niso urejene.

V nadaljevanju se organ za BPP sklicuje na četrti odstavek 1. člena ZBPP, po katerem si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do BPP in je v spornem razmerju, prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Tožnik ni uspel izkazati, da si je prizadeval ureditvi sporno razmerje izvensodno. Svoje parcele (parc. št. 253/5 k. o. …, do deleža 1/6) ni uredil tako, kot to omogoča Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZEN). Zato tožnik po oceni organa za BPP ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožnik je namreč vložil tožbo za odstranitev objekta, za katerega natančne lege v prošnji za BPP ni mogel določiti, ker meje parcele niso ustrezno urejene. Organ za BPP še zaključuje, da bi bilo v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če bi lastnik ene šestine parcele pridobil iz javnih sredstev BPP, s katero bi se plačali izvedenci geodetske stroke za določitev meje, največjo korist pa bi imela preostala lastnika parcele (v deležu 5/6). Organ za BPP tudi meni, da v zadevi tudi ni v ustrezni meri izkazano, da je zadeva pomembna za tožnikov osebni in socialno ekonomski položaj. Pri tem se sklicuje, da je lastniški delež tožnika na navedenem zemljišču le 1/6, njegova vrednost pa znaša 2.735,67 EUR, ob tem, da so na njem v zemljiški knjigi vknjižene tudi obremenitve. Organ za BPP je zato tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil, saj je zaključil, da ne vsebuje vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo, v kateri kot tožbene razloge uveljavlja kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. V tožbi navaja, da je na Okrožno sodišče v Kranju skupaj s solastnikom B.B. vložil tožbo zaradi odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja ter navedel vrednost spora cca. 4.000,00 EUR. Tožnik in B.B. sta solastnika nepremičnine parc. št. 253/5 k. o. … in sicer tožnik do 1/6 in B.B. do 1/3. Tožbo sta vložila, ker je sosed A.A. na navedeni nepremičnini brez dovoljenj postavil zidani objekt. Tožnik se ne strinja z navedbami v izpodbijani odločbi, da meje predmetne parcele niso ustrezno urejene. Navaja, da objekt, ki ga je postavil A.A., leži v celoti na parceli št. 253/5 k. o. …. Ugovarja tudi zaključku v izpodbijani odločbi, da bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti in morale, če bi lastnik ene šestine parcele pridobil BPP iz javnih sredstev. Tožnik navaja, da želi zgolj to, da se sporni objekt odstrani, ter da ima vsak od solastnikov pravico vložiti tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. Sklicuje se, da je bila B.B., ki je prav tako vložil prošnjo za BPP za omenjeno zadevo, BPP dodeljena. Zato poudarja, da gre za neenakopravno obravnavanje strank in da gre za kršitev 22. člena Ustave RS. Organ za BPP pa v predmetni zadevi tudi ni odločil v skladu z namenom ZBPP.

Tožnik pojasnjuje, da je s tem, ko sta skupaj z B.B. vložila tožbo, težil k temu, da bodo stroški čim manjši. Opozarja pa, da ima po 100. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari in do tožbe za varstvo pravice na delu stvari. Kljub temu sta se preostala dva solastnika predmetne nepremičnine odločila, da bosta tudi vložila tožbo, saj se jima ne zdi prav, kar je storil A.A., ko je na njuni zemlji postavil objekt. V zvezi z očitkom, da tožnik ni pozval A.A. k odstranitvi objekta, tožnik pojasnjuje, da je to storil B.B., vendar pri tem ni bil uspešen. Nadalje pojasnjuje, da je s strani Inštituta za mediacijo prejel vabilo za udeležitev mediacije šele po vložitvi prošnje za BPP, ko še ni vedel ali mu bo BPP odobrena ali ne. V primeru odobrene BPP pa se zaveda, da se je dolžan odzvati na vabilo za mediacijo, ki je pridružena sodišču. Ne strinja se tudi z očitki, da meje predmetne parcele niso urejene, ter navaja, da le-te nikoli niso bile sporne. Poudarja še, da ga je organ za BPP trikrat pozval na dopolnitev prošnje za odobritev BPP in da je vsakič na poziv odgovoril. Del zemljišča, na katerem stoji sporni objekt, je zanj zelo pomemben. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo dodatno navaja razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločitev pravilna. Sklicuje se na tri pozive, s katerimi je tožnika pozivala na dopolnitev prošnje za BPP in po katerih še vedno niso bili izkazani pogoji za odobritev BPP. Zavrača tudi tožnikove ugovore, da meje predmetne parcele niso sporne ter ponovno poudarja, da meje predmetne parcele niso urejene. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbi.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku omenjenega člena se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (tako imenovani objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če so pričakovanja ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, nesorazmerje oziroma nasprotje pa mora biti očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard „očitnosti“.

Organ za BPP pa nima zakonske podlage, da bi v okviru preizkusa, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, opravil podrobno vsebinsko presojo kvalitete oziroma prepričljivosti dokazov, torej presojo, ki bi presegala standard „očitnosti“. Prav to pa je po presoji sodišča storila toženka v obravnavani zadevi. Tožnik se v tožbi utemeljeno sklicuje, da ima kot solastnik nepremičnine, parc. št. 253/5 k. o. …, kot to izhaja tudi iz zemljiške knjige, pravico vložiti tožbo zaradi posega v svojo lastninsko pravico. Poseg v navedeno pravico tožnik zatrjuje s tem, da je A.A. na navedenem zemljišču postavil zidani objekt, za kar ni imel dovoljenja in tudi ne soglasja lastnikov tega zemljišča. Iz spisne dokumentacije izhaja, da sta tožnik in B.B. zoper A.A. vložila tožbo zaradi odstranitve objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja na parc. št. 253/5 k. o. …. To pa so po presoji sodišča okoliščine, ki so relevantne za odločitev ali je tožnik v konkretni zadevi upravičen do BPP, za katero je zaprosil. Podrobnejša presoja okoliščin konkretne zadeve, kot npr. vprašanje glede urejenosti mej, natančna lokacija zgrajenega objekta, itd., po povedanem ne more biti predmet postopka za dodelitev BPP.

Po presoji sodišča tudi ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi bila dodelitev BPP v predmetni zadevi v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Varstvo lastninske pravice, ne glede na vrednost stvari, namreč ne more biti v nasprotju s tem načelom. Tožnik se utemeljeno sklicuje tudi na odločbo tožene stranke Bpp 1045/2013 z dne 4. 12. 2013, s katero je bila v identični zadevi B.B., kot solastniku parc. št. 253/5 k. o. …, odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku B.B. kot tožeče stranke zoper toženo stranko A.A., zaradi odstranitve zidanega objekta in vzpostavitve prejšnjega stanja. Iz obrazložitve slednje, ki jo je tožnik priložil k tožbi, izhaja stališče tožene stranke, da ima prosilec, čeprav ni izključni lastnik nepremičnine, temveč solastnik (konkretno z deležem 1/3), po 100. členu SPZ pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari in do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Navedeno stališče, ki je tudi po presoji sodišča pravilno, pa v izpodbijani odločitvi ni bilo uporabljeno (čeprav gre za identično zadevo).

Iz 24. člena ZBPP izhaja še, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po presoji sodišča so utemeljeni tudi ugovori tožnika, ki se ne strinja s toženo stranko, da navedeni pogoj v predmetni zadevi ni izkazan v ustrezni meri, pri čemer se tožena stranka sklicuje na majhno vrednost nepremičnine, katere lastnik je tožnik le 1/6. Sodišče se strinja s tožnikom, da ni bistvena vrednost predmetne nepremičnine, pač pa dejstvo, da je tožnik kot (so)lastnik navedene nepremičnine zaradi spornega objekta omejen v svoji (so)lastninski pravici in da ima pravico do varstva svoje (so)lastninske pravice.

Iz vsega povedanega izhaja, da je toženka v predmetni zadevi nepravilno uporabila določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).