Videonadzor v večstanovanjski stavbi

Datum

28.06.2023

Številka

07121-1/2023/871

Kategorije

Video in avdio nadzor, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 15. 6. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora v večstanovanjski stavbi. Zanima vas, ali bi upravljanje s sistemom videonadzora (predvsem vpogled v posnetke) lahko izvajali etažni lastniki sami preko pooblastila nadzornemu odboru. Podrobneje bi postopek za vpogled etažni lastniki uredili s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Če bi bil takšen način upravljanja z videonadzornim sistemom dopusten, vas nadalje zanima, ali bi morali biti posamezniki, ki bi lahko vpogledali v posnetke, poimensko navedeni v pogodbi ter kakšna je v tem primeru njihova odgovornost v primeru morebitnih kršitev pogodbe, zakona ter uredbe, predvsem ali bi se ta presojala po pravilih, ki veljajo za pravne osebe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. ZVOP-2 ne vsebuje več posebnih določb glede videonadzora večstanovanjskih stavb, zato je pri izvajanju videonadzora treba zadostiti splošnim zahtevam glede obdelave podatkov iz 6. in 13. člena Splošne uredbe, splošnim določbam glede videonadzora v skladu s 76. členom ZVOP-2, glede varnosti videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe ter 22. člena ZVOP-2.

2. IP poudarja, da ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, načeloma pa meni, da sodi tako odločitev za izvajanje videonadzora, kot tudi določitev posameznikov, ki bodo na podlagi pogodbe o medsebojnih razmerjih pooblaščene za upravljanje videonadzornega sistema, med posle rednega upravljanja.

3. Glede vašega vprašanja o odgovornosti članov nadzornega odbora za morebitne kršitve zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov pa IP pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti zmožen to tudi dokazati.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

ZVOP-2 ne vsebuje več posebnih določb glede videonadzora večstanovanjskih stavb, zato je pri izvajanju videonadzora treba zadostiti splošnim zahtevam glede obdelave podatkov iz 6. in 13. člena Splošne uredbe, splošnim določbam glede videonadzora v skladu s 76. členom ZVOP-2, glede varnosti videonadzornega sistema pa zahtevam iz 24. in 32. člena Splošne uredbe ter 22. člena ZVOP-2.

IP meni, da bi lahko ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora izhajala iz točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Izvajanje videonadzora bi torej lahko bilo dopustno, če je takšna obdelava osebnih podatkov potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Pred izvajanjem videonadzora mora upravljavec izvesti test sorazmernosti, v okviru katerega presodi, ali je njegova uvedba res potrebna za dosego navedenih namenov in ali teh namenov ni mogoče doseči s sredstvi, ki manj posegajo v pravice, katerih uresničevanje ureja ZVOP-2.

Nadalje mora upravljavec videonadzora ne glede na pravno podlago, na temelju katere obdeluje osebne podatke, v skladu s 13. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov posameznikom na jasen in pregleden način zagotoviti osnovne informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov ter informacije navedene v četrtem odstavku 76. člena ZVOP-2.

IP poudarja, da ni pristojen za razlago stanovanjske zakonodaje, načeloma pa meni, da sodi tako odločitev za izvajanje videonadzora, kot tudi določitev posameznikov, ki bodo na podlagi pogodbe o medsebojnih razmerjih pooblaščene za upravljanje videonadzornega sistema in vpogled v podatke, med posle rednega upravljanja, saj gre v obeh primerih gre za odločitev etažnih lastnikov, ki je potrebna za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Za posle rednega upravljanja večstanovanjske stavbe je v skladu s 25. členom Stanovanjskega zakona[1] potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev glede na večstanovanjsko stavbo.

Glede vašega vprašanja o odgovornosti članov nadzornega odbora za morebitne kršitve zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti zmožen to tudi dokazati. V skladu z definicijo pojma »upravljavec« iz 7. točke 4. člena Splošne uredbe ima vlogo upravljavca fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave. Pravni status upravljavca naj bi sledil dejanskim okoliščinam obdelave podatkov, zato mora določitev upravljavca v konkretnem primeru temeljiti na dejanskih okoliščinah obdelave. Kot smo že pojasnili v uvodnem delu mnenja, IP izven inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov ne more presojati konkretnih obdelav podatkov, niti ne more določiti upravljavca, saj je to odvisno od okoliščin vsakega posameznega primera.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila

dr. Pika Šarf, Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

---

[1]Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21 in 18/23 – ZDU-1O).