Jedro

Tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je progovni delavec, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal lažja fizična dela, kjer zadošča manjša spretnost prstov desne roke in kjer je potrebna le manjša groba moč prijema in slabši stisk s prsti desnice. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem I. kategorija invalidnosti, mu ni mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine, kar uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Kot invalid III. kategorije pa ni izpolnil pogoja starosti 65 let za priznanje te pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2014 in št. ... z dne 13. 5. 2014 ter, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine. Ugotovilo je, da pri tožniku v času do izdaje drugostopenjske odločbe v upravnem postopku zdravstveno stanje ni bilo takšno, da bi bil v celoti nesposoben za vsakršno pridobitno delo in posledično razvrščen v I. kategorijo invalidnosti kot to uveljavlja v tožbi.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da se mu je zdravstveno stanje po letu 2011 poslabšalo tako, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno in v posledici tega je tudi napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišče ni upoštevalo, da je v Bosni in Hercegovini razvrščen v I. kategorijo invalidnosti. Dostavlja nov izvid in mnenje zdravnika, iz katerega izhaja, da je njegovo zdravstveno stanje čedalje slabše (A13).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 1. odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS‑1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2014, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 13. 5. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti od 10. 9. 2013 in nima pravice do invalidske pokojnine.

6. Pritožba ne navede ničesar takega, kar bi omajalo odločitev prvostopenjskega sodišča. Pri tožniku je zaradi posledic poškodbe izven dela z dne 29. 11. 2011 podana III. kategorija invalidnosti, saj tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem je delal, to je „progovni delavec“. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, ker bo opravljal lažja fizična dela, kjer zadošča manjša spretnost prstov desne roke in kjer je potrebna le manjša groba moč prijema in slabši stisk s prsti desnice.

7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2). Ta v 63. členu opredeljuje pojem invalidnosti. V drugem odstavku istega člena razvršča invalidnost v III. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti so razvrščeni zavarovanci, ki niso več zmožni opravljati organiziranega pridobitnega dela ali niso zmožni opravljati svojega poklica in nimajo več preostale delovne zmožnosti; v II. kategorijo so razvrščeni zavarovanci, katerih delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50 % ali več in v III. kategorijo spadajo zavarovanci, ki niso več zmožni za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravljajo določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma če je njihova delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 % ali, če še lahko delajo v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa niso zmožni za delo na delovnem mestu, na katerem delajo.

8. Pravico do invalidske pokojnine pridobi v skladu z določbo 41. člena ZPIZ-2, zavarovanec: -pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, - pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let, -pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, -pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

9. Ob poškodbi dne 29. 11. 2011 zaradi eksplozije mine je tožnik dobil poškodbe prsnega koša, trebuha s poškodbo jeter in tankega črevesja ter poškodbe desne nadlahtnice s poškodbo ulnarnega živca v srednjem delu. Mehka tkiva na nogah so bila poškodovana, vendar brez lezije nevrovaskularnih struktur. Kirurško zdravljenje je bilo zaključeno in gre pri tožniku predvsem za poškodbo desne zgornje okončine oziroma ulnarnega živca in so zaradi tega potrebne prej navedene razbremenitve pri fizičnem delu.

10. Navedeno zdravstveno stanje in delovne omejitve izhajajo tudi iz izvida o rehabilitaciji v B. (BIH) med 14. 12. do 31. 12. 2012. Iz izvida izhaja, da so poškodbe tudi na mehkih tkivih na nogah, vendar brez lezije nevrovaskularnih struktur. Iz izvida EMG 1. 11. 2012 je povzeto, da ni motoričnih ali senzoričnih potencialov ulnarnega živca, opisani so denervacijski potenciali. Hoja je korektna, vidna je brazgotina na zadnji notranji strani desne nadlahtnice, ki je palpatorno boleča. Gibi v vseh sklepih desne roke so normalni. Vidna je hipotrofija muskulature desne roke v dlani, zato je slabša moč stiska pesti 4. in 5. prsta. Nepopolna je ekstenzija 4. in 5. prsta ter slabša fleksija vseh prstov desne roke. Iz zadnjega izvida EMG s 7. 3. 2013 je razvidno, da ni znakov izboljšanja stanja po poškodbi na desni roki. Nevrokirurg 14. 5. 2013 ocenjuje, da kirurško zdravljenje ni več indicirano, priporoča občasne fizikalne procedure, simptomatsko in polivitaminsko terapijo.

11. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni podana invalidnost I. kategorije, kakor jo določa 63. člen ZPIZ-2 v alineji 2. odstavka (I. kategorija invalidnosti).

12. Pri tožniku tudi niso podani drugi pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, določeni v 41. členu ZPIZ-2, glede na to, da je tožnik rojen 12. 7. 1968. 13. Delazmožnost tožnika se presoja do dneva izdaje dokončne odločbe tožene stranke, to je do 1. 10. 2014, tako da novi izvidi (ki jih sodišče zaradi tega, ker so v tujem jeziku niti ne more upoštevati) k drugačni rešitvi zadeve ne bi doprinesli.

14. Prvostopenjsko sodišče je tožniku pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je tožnik v BIH invalidsko upokojen, zaradi različnosti predpisov na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ne vpliva na rešitev zadeve (točka 12. obrazložitve izpodbijane sodbe).

15. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.