21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 622/2001 z dne 4. 2. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. III P 427/97 z dne 24. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku ustavni pritožnici (toženki) naložilo plačilo neporavnanih obrokov po leasing pogodbi v višini 641.237 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Njeno pritožbo je Višje sodišče zavrnilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da pritožnica plačila treh obrokov ni dokazala, plačila sedmih obrokov pa ni opravila na pravilen način.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je v pritožbi uveljavljala ničnost po 143. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR), kar pa je Višje sodišče nepravilno štelo za prepovedano pritožbeno novoto. Meni, da pri ničnosti ne gre za vprašanje dejstev, temveč za uporabo materialnega prava, poleg tega pazi sodišče nanjo po uradni dolžnosti. Višjemu sodišču očita, da ni pojasnilo, zakaj gre pri leasing pogodbi za mešano pogodbo in ne za pogodbo o prodaji na obroke, kot jo je pravno opredelilo sodišče prve stopnje. Prav tako naj sodišče ne bi pojasnilo, zakaj izpovedbe priče ni upoštevalo kot dokaz. Dodaja še, da bi moralo Višje sodišče bodisi uporabiti Konvencijo Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Uradni list SFRJ, MP št. 10/84), ker je prodaja na obroke prodajna pogodba, bodisi ugotoviti, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko je leasing pogodbo opredelilo kot pogodbo o prodaji na obroke. Zatrjuje kršitev pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja ter se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave so ustavna procesna jamstva. Pritožnica z večino navedb nasprotuje pravilnosti uporabe materialnega prava in dokazni oceni. S temi navedbami pa zatrjevanih kršitev ustavnih procesnih jamstev ne more izkazati.

5.Z vidika zatrjevanih kršitev pravic bi lahko bil pomemben očitek pritožnice, da Višje sodišče ni pojasnilo, zakaj je drugače kot sodišče prve stopnje pravno opredelilo leasing pogodbo. Vendar je ta očitek neutemeljen. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje navedlo, da je treba za leasing pogodbo uporabiti pravila o prodaji na obroke, Višje sodišče pa jo je opredelilo kot pogodbo, ki ima mešano pravno naravo, je stališče obeh sodišč o tem, katero pravo je treba uporabiti, enako. To pa je vprašanje pravilnosti uporabe materialnega prava, ki je Ustavno sodišče ne more presojati.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić