Jedro

Revizija je dopusti glede vprašanja ali poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice, v okoliščinah obravnavanega primera, predstavljajo nevarno stvar.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali poledenele, zasnežene in dotrajane (ponekod odkrušene) stopnice, v okoliščinah obravnavanega primera, predstavljajo nevarno stvar?

Obrazložitev

1. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo utrpela ob padcu na dotrajanih in poledenelih stopnicah, ki so v lasti zavarovanca tožene stranke.

2. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku delno ugodilo in je toženi stranki naložilo plačilo 7.523,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem delu (za 819,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da mora tožena stranka tožniku povrniti 1.788,25 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka), tožnik pa toženi stranki 350,15 EUR njenih pravdnih stroškov (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo sodne takse na račun Okrajnega sodišča v Žalcu (V. točka izreka).

3. Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo (I. točka izreka) in ji naložilo plačilo tožnikovih pritožbenih stroškov (II. točka izreka). Obe sodišči sta šteli, da poledenele, zasnežene in dotrajane (na več mestih odkrušene) stopnice predstavljajo nevarno stvar. Zahtevku sta zato ugodili po določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o objektivni odgovornosti.

4. Zoper sodbo višjega sodišča (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) pravočasen predlog za dopustitev revizije vlaga tožena stranka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da jo dopusti zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1.) Ali je v konkretnem primeru pravilna odločitev sodišča, da je ugotovljena oziroma podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke?

2.) Ali je sodišče s svojo odločitvijo prekoračilo trditveno podlago tožnika v zvezi z objektivno odgovornostjo zavarovanca tožene stranke? Navaja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno štelo, da so bile stopnice dotrajane, saj naj tožnik tega ne bi zatrjeval. Svojo odločitev naj bi zato sprejelo mimo trditvene podlage. Višje sodišče naj bi dejstvo, da tožeča stranka dotrajanosti stopnic ni zatrjevala, sicer potrdilo, a obenem odločitev sodišča prve stopnje opravičilo s tem, da gre za miselni zaključek, napravljen na podlagi ugotovljenih dejstev, da so bile stopnice na več mestih odkrušene, poledenele, zasnežene in spolzke. Ob tem naj bi se napačno sklicevalo na sodbi VSM I Cp 1791/2008 in I Cp 404/2011, ki s predmetno situacijo nista primerljivi. Bolj primerno naj bi bilo sklicevanje na odločbo VSL II Cp 2016/2011 iz katere izhaja, da poledenele stopnice na prostem ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, hoje po njih pa ni mogoče opredeliti kot izvajanja nevarne dejavnosti. Odločitev nižjih sodišč, da stopnice v konkretnem primeru predstavljajo nevarno stvar, naj bi odstopala tudi od prakse Vrhovnega sodišča, zavzete v odločbah II Ips 70/2006, II Ips 632/2007, II Ips 297/2011 in II Ips 24/2014. 5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnice in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).