Jedro

Prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opredeli okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost pravnega vprašanja, temveč se v predlogu osredotoča le na konkretno zadevo. S prvim postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar pri tem ne navede niti, katero pravno pravilo naj bi sodišči prve in druge stopnje prekršili. V drugem vprašanju zatrjevanih kršitev postopka prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opisuje. V predlogu tudi ni mogoče prepoznati konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, v čem naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito. Prav tako prva nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagatelja in nasprotne udeleženke so bili solastniki posameznega dela stavbe, ki v naravi predstavlja trisobno stanovanje s kletjo v skupni izmeri 69,60 m2 (v nadaljevanju nepremičnina). Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog prve nasprotne udeleženke za prekinitev postopka (I. točka izreka), razdelilo nepremičnino tako, da jo je v izključno last prejela prva nasprotna udeleženka, ki je dolžna vsakemu od ostalih solastnikov v treh mesecih izplačati 25.700,00 EUR s pripadajočimi obrestmi in da imajo ostali solastniki dotlej zastavno pravico na nepremičnini (II. in III. točka izreka) ter odločilo o skupnih stroških postopka (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo prve nasprotne udeleženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Prva nasprotna udeleženka predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: "1. ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da v postopku civilne delitve ni dopustno upoštevati večvrednosti predmeta delitve zaradi vlaganja v predmet delitve in s tem večvrednosti solastniškega deleža določenega solastnika in na drugi strani zmanjšanje vrednosti deležev ostalih solastnikov." in "2. Ali je sodišče bistveno kršilo postopek (določbo 8.tč. drugega odstavka 339. člena ZPP), ko ni ravnalo po zahtevi predlagateljice, da se prekine postopek in jo napoti na pravdo zaradi ugotavljanja večvrednosti nepremičnine zaradi vlaganj predlagateljice."

4.V predlogu se zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati povečanje vrednosti nepremičnine zaradi njenih vlaganj in ugotovljeno vrednost nepremičnine ustrezno zmanjšati oziroma prekiniti postopek ter prvo nasprotno udeleženko napotiti na na pravdo.

5.Predlog ni popoln.

6.Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7.Predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije je njegova popolnost, saj je spoštovanje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ki so do strank sicer stroge, nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča RS.

8.Prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opredeli okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost pravnega vprašanja, temveč se v predlogu osredotoča le na konkretno zadevo. S prvim postavljenim vprašanjem graja napačno uporabo materialnega prava, vendar pri tem ne navede niti, katero pravno pravilo naj bi sodišči prve in druge stopnje prekršili. V drugem vprašanju zatrjevanih kršitev postopka prva nasprotna udeleženka v predlogu ne opisuje. V predlogu tudi ni mogoče prepoznati konkretiziranega očitka sodišču druge stopnje, v čem naj bi zastavljena vprašanja rešilo nezakonito. Prav tako prva nasprotna udeleženka niti ne zatrjuje neenotnosti sodne prakse, niti odstopa od morebitne obstoječe sodne prakse.

9.Ker predlog prve nasprotne udeleženke za dopustitev revizije ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP zavrglo.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj sklepe VSRS II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017, II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020, II DoR 468/2024 z dne 12. 3. 2025, II DoR 1/2025 z dne 12. 3. 2025 in številni drugi.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.