Jedro

Stranki v postopku ni bila dana možnost izjave. Inšpektor je namreč opravil inšpekcijski ogled, ne da bi jo o tem obvestil in ji dal možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo in obseg le-te, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče. Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor, št. 06122-2201/2016-9 z dne 17. 2. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku naloženo, da takoj ustavi nelegalno gradnjo pritličnega objekta tlorisnih izmer 6,20m x 6,10m + 3m x 6,10m +1,90m x 6,00m + 3,40m x 3,70m, lociranega na levem bregu jezera X. na zemljišču s parc. št. 840 k.o. ..., na mikrolokaciji cca. 10 m jugozahodno od meje s parc. št. 841/1 k.o. ... in cca. 10 m severozahodno od mostu čez levoobrežni drenažni jarek (1. točka izreka) ter da v roku šestih mesecev po prejemu te odločbe navedeni objekt odstrani in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje na lastne stroške (2. točka izreka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka izreka). Za predmetno gradnjo so bile določene prepovedi, navedene v 3. točki izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njeno pritožbo z v uvodu navedeno odločbo zavrnilo. Iz obrazložitve zgoraj navedenih aktov izhaja, da na predmetnem zemljišču stoji manj zahteven objekt zgoraj navedenih dimenzij, za gradnjo katerega bi moral zavezanec pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožeča stranka takšnega gradbenega dovoljenja ni pridobila, je predmetni objekt nelegalna gradnja. Glede na to je bil izrečen ukrep na podlagi 152. člena Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

3. Tožeča stranka je vložila tožbo zoper takšno odločitev iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da iz ugotovitev prvo in drugostopnega organa izhaja, da je tožeča stranka na podlagi potrdila Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Ptuj, št. 351-662/84-4-KH z dne 24. 7. 1984 imela dovoljenje za postavitev montažne hišice v velikosti 6,15m x 4,85m s pokrito teraso na levem platoju bočnega nasipa bazena HS II ter da je bilo tožeči stranki pred tem za postavitev takšnega objekta izdano soglasje DEM št. 311/1650/406 z dne 18. 7. 1984, objekt pa je bil postavljen oziroma zgrajen v skladu z izdanim potrdilom. Takšno potrdilo pa je imelo enako veljavo, kot jo ima danes izdano gradbeno dovoljenje. Potrdilo kasneje ni bilo ne spremenjeno in ne razveljavljeno, zato ima tožeča stranka še danes pravico imeti postavljen montažni objekt navedene velikosti na predmetnem zemljišču. 4. V letu 1992 je tožeča stranka k postavljenemu objektu dogradila zimski vrt, leta 2004 zasteklila pokrito teraso in leta 2012 sezidala shrambo in s tem povečala površino objekta, vendar gre pri tem za prizidek k prvotnemu objektu, ki ga je mogoče brez spreminjanja prvotnega objekta podreti oziroma odstraniti. Upravna organa uporabljata v svojih odločbah termin enotna gradnja, ki ga Zakon o graditvi objektov ne pozna. Sicer pa tudi upravna organa zgolj na podlagi spisovnega gradiva nista pristojna za podajo ocene, ali gre za enotno gradnjo ali za objekt s prizidki. Glede na navedeno, bi lahko upravna organa izrekla ukrep odstranitve le za tisti del objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje in ne za celoten objekt. 5. Razen tega tožeča stranka navaja, da objekt takšnih izmer, kot se jih navaja v izpodbijani odločbi, v naravi ne obstaja. Dodaja, da o inšpekcijskem pregledu dne 15. 2. 2017 na kraju samem ni bila obveščena, s čimer je bila kršena njena pravica do zaslišanja, ki izhaja iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Že samo s tem je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka, saj tožeči stranki ni bila dana možnost opredeliti se do ugotovitev inšpektorja. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da je inšpektor napačno ugotovil dimenzije objekta in navaja v zvezi s tem svoje ugotovitve. Pri tem gre za enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Tožeča stranka izpodbijani odločitvi očita tudi neustrezno obrazloženost in s tem absolutno bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba je utemeljena.

8. Z izpodbijano odločbo je bil tožeči stranki izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena takrat veljavnega ZGO-1, ki ga inšpektor odredi v primeru nelegalne gradnje, in s katerim inšpekcijskemu zavezancu naloži ustavitev gradnje, odstranitev zgrajenega objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje. Odločitev temelji na ugotovitvi, da za predmetno gradnjo ni bilo izdano gradbeno dovoljenje.

9. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki s potrdilom Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Ptuj, št. 351-662/84-4-KH z dne 24. 7. 1984 dovoljena postavitev montažne hišice v velikosti 6,15 x 4,85 metra s pokrito teraso. To ugotavlja tudi organ druge stopnje v svoji odločbi, a meni, da ta okoliščina ne vpliva na pravilnost prvostopne odločitve, ker predmetna gradnja predstavlja celoto. Sodišče ugotavlja, da to iz podatkov spisa ne izhaja, tožeča stranka pa zatrjuje prav nasprotno, namreč da je prvotni objekt postavila v skladu z izdanim potrdilom, kasneje dodane dele gradnje pa je mogoče odstraniti tako, da ostane objekt, za katerega ima tožeča stranka ustrezno dovoljenje.

10. Po presoji sodišča to vprašanje v postopku ni z zadostno mero razjasnjeno, pri tem pa je pritrditi tožeči stranki, da ji glede tega ni bila dana možnost izjave s tem, ko je inšpektor opravil inšpekcijski ogled dne 6. 12. 2016 in dne 15. 2. 2017, ne da bi o tem obvestil tožečo stranko in ji dal možnost, da se o tem izjavi.

11. Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu (prvi odstavek 146. člena ZGO-1) v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana (4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana. Razen tega morajo biti tudi pri odločanju po skrajšanem postopku dejstva, pomembna za odločbo, ugotovljena oziroma vsaj verjetno izkazana, kar po zgoraj obrazloženem niso.

12. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, in obseg le-te je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče. Res je bila tožeča stranka zaslišana dne 2. 6. 2016, ko je bila tudi navzoča pri ogledu, a so se takrat ugotavljale okoliščine v zvezi s kasneje izdanim inšpekcijskim ukrepom prepovedi uporabe zaradi pridobitve ustreznega uporabnega dovoljenja, šele v ponovljenem postopku pred prvostopnim organom pa so se ugotavljale okoliščine v zvezi z nelegalno gradnjo. Glede tega pa tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, s tem pa je storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

13. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožeči stranki dati možnost, da se izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih, okoliščinah ter izvedenih dokazih in nato ponovno odločiti o zadevi.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnih odločb ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in njena oprava glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).