Jedro

S 118. členom GZ se ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe o razvrščanju objektov, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.

Enostanovanjska je stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo odločbe o domnevi izdanega uporabnega dovoljenja za stavbo št. 48 na zemljišču s parc. št. 70/2 k. o. ... kot enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja. V obrazložitvi navaja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za adaptacijo stanovanjske stavbe in gradnjo male hidroelektrarne ter da je v delu kleti strojnica male hidroelektrarne, zato ne gre za enostanovanjsko stavbo v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz 118. člena Gradbenega zakona (GZ). Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je toženkina razlaga zakona preozka in da se sodba tega sodišča I U 1428/2013, na katero se sklicuje organ, ne nanaša na primerljivo zadevo, saj se je tam gradbeno dovoljenje nanašalo na stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom za opravljanje frizerske dejavnosti. Trdi, da v tem primeru v stavbi ni poslovnega prostora niti ni namenjena drugim storitvenim dejavnostim. Prvostopenjski in drugostopenjski odločbi očita, da ne navajata predpisov, na podlagi katerih ugotavljata, da je enostanovanjska stavba sestavljena samo iz ene funkcionalne enote. Izpodbijani odločbi očita še, da se ne sooči z njegovimi navedbami o uporabi Uredbe o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba/2018). Uveljavlja, da zaradi navedenih razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Meni, da sta za presojo relevantna tretji in četrti odstavek odstavek 2. člena Uredbe, in navaja, da je vsaj 94 % obravnavane stavbe namenjenih bivalnemu stanovanjskemu delu, zato jo je mogoče klasificirati le kot enostanovanjsko stavbo.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

4. Na naroku za glavno obravnavo je tožnik vztrajal pri svojih navedbah. Skliceval se je tudi na podatke o stavbi v javnem registru nepremičnin.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 2. 12. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**Dokazni sklep**

6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine sodnega in upravnega spisa zadeve ter v izpis iz javne evidence GURS za parcelo št. 70/2 k.o. ...

**K I. točki izreka**

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji po 118. člena GZ zato, da se šteje, da ima obravnavani objekt na podlagi zakona pridobljeno uporabno dovoljenje.

9. Po 118. členu GZ se šteje, da imajo objekti, ki izpolnjujejo pogoje iz 197. in 198. člena ZGO-1 ali pogoje iz 124. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, ZGO-1B), pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po tem zakonu, o čemer se na zahtevo stranke izda odločba.

10. V konkretnem primeru je za presojo relevantna določba 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1. Po tej določbi se šteje, da imajo uporabno dovoljenje enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve ZGO-1 v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.

11. Med strankami je sporno, ali je obravnavana stavba enostanovanjska glede na to, da je (kar je med njima nesporno) v kleti stavbe strojnica male hidroelektrarne (MHE). Da je strojnica MHE v kleti obravnavne stavbe, pa izhaja tudi iz uporabnega dovoljenja za MHE z dne 18. 6. 1999. Iz navedenega dovoljenja še izhaja, da v času tehničnega pregleda adaptacija stanovanjskega dela objekta še ni bila končana in da bo po dokončanju adaptacije potreben ponovni tehnični pregled.

12. ZGO-1 in GZ ne opredeljujeta pojma enostanovanjske stavbe. Upravni organ se je zato oprl na opredelitev iz sodbe tega sodišča I U 1428/2013. V tej sodbi se je sodišče postavilo na stališče, da je enostanovanjska tista stavba, ki je sestavljena samo iz ene funkcionalne enote, ki predstavlja stanovanje. Sodišče je pri tem izhajalo izhajalo iz opredelitev stanovanjske stavbe v 2. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1) in 2. členu Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES).

13. Ne drži tožbeni očitek, da se toženka ni opredelila do tožnikovih navedb o uporabi pravila o klasifikaciji objektov po pretežnem namenu iz Uredbe/2018. To je po presoji sodišča storila s sklicevanjem na prvi odstavek 106. člena GZ, po katerem se postopki, začeti pred GZ na podlagi ZGO-1, končajo po ZGO-1. S tem toženka meri na to, da za uporabo Uredbe/2018, ki je sprejeta na podlagi GZ in se je skupaj z njim tudi začela uporabljati, v tem primeru ni podlage. Da je stališče toženke tako, še zlasti izhaja iz naslednjega odstavka, v katerem toženka navaja, da se „torej“ določba 118. člena GZ opira na pogoje iz ZGO-1. Navedeno sklicevanje drugostopenjske odločbe na prvi odstavek 106. člena GZ tako očitno vsebuje stališče, da ni podlage za uporabo Uredbe/2018, saj bi bilo sicer tako sklicevanje redundantno, ker na materialne (vsebinske) pogoje iz 197. člena ZGO-1 se sklicuje že sama določba 118. člena GZ.

14. Sklicevanje toženke na prvi odstavek 106. člena GZ je napačno. Ta določba se namreč nanaša le na situacijo, ko je bil določen postopek že začet pred začetkom uporabe GZ, to je pred 1. 6. 2018. Obravnavani primer pa ni tak, saj se je postopek s tožnikovo vlogo začel v letu 2019, ko se je že uporabljal GZ.

15. Po drugi stani pa ima toženka prav, da so vsebinski (materialni) pogoji za obstoj domneve izdanega uporabnega dovoljenja po 118. členu GZ v celoti določeni v ZGO-1. To namreč izhaja že iz samega besedila 118. člena GZ. Poleg tega pa tudi iz Predloga GZ (redni postopek, EPA 1985-VII) izhaja, da se s 118. členom GZ kljub razveljavitvi ZGO-1 ohranjajo pridobljene pravice po tem zakonu. Povedano konkretneje navedeno pomeni, da se s 118. členom GZ ohranjajo pridobljene pravice tistim, ki so pogoje za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjevali in torej tudi že pridobili pred sprejetjem GZ, na podlagi navedenih določb ZGO-1. To pomeni, da v tej zadevi ni podlage za uporabo določb Uredbe/2018, ki je sprejeta na podlagi GZ in se uporablja za gradnjo po določbah GZ.

16. Glede na povedano so v obravnavni zadevi relevantni le pogoji, ki so v celoti določeni v citirani določbi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1. Namen te določbe ZGO-1 je v tem, da investitorjem oziroma lastnikom enostanovanjskih stavb, ki izpolnjujejo pogoje iz te določbe, pa zanje še niso pridobili uporabnega dovoljenja, tega podeljuje sam zakon (prim. sodbi naslovnega sodišča I U 682/2018 in U 2114/2007). Organ pa na podlagi 118. člena o tem izdal ugotovitveno odločbo.

17. Ker je ureditev iz 197. člena ZGO-1 izjema od predpisane obveznosti investitorjev, da za objekt pridobijo uporabno dovoljenje, je treba te določbe razlagati restriktivno. To za 3. točko prvega odstavka 197. člena ZGO-1 pomeni, da ob ostalih izpolnjenih pogojih iz te določbe domneva izdanega uporabnega dovoljenja velja le za enostanovanjsko stavbo. Kaj se lahko šteje za enostanovanjsko stavbo iz te določbe ZGO-1, pa je treba tolmačiti ozko.

18. Po presoji sodišča (in kot izhaja tudi iz citirane sodbe I U 1428/2013) je enostanovanjska stavba, ki ima samo eno funkcijo, to je stanovanjsko, in je v njej tudi samo eno stanovanje. Stavba, v kateri je poleg enega stanovanja še drug del, ki po svoji funkciji ni namenjen stanovanjski rabi, niti ni namenjen delovanju stanovanjske stavbe oziroma njenemu vzdrževanju1, ni enostanovanjska v smislu 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1. 19. V obravnavanem primeru ni sporno, da je v delu obravnavane stavbe strojnica MHE. Iz uporabnega dovoljenja za MHE pa izhaja, da je ta strojnica namenjena delovanju MHE. To pomeni, da je del stavbe namenjen drugemu, nestanovanjskemu, namenu. Taka stavba se zato ne more šteti za enostanovanjsko.

20. Na drugačno presojo ne vpliva tožnikovo sklicevanje na podatke v registru nepremičnin, iz katerih izhaja, da gre za stanovanje v enostanovanjski stavbi in da objekt nima poslovnih prostorov. Ni namreč bistveno, ali ima drug del stavbe posloven namen. Bistveno je namreč (kot že povedano), da drug del stavbe nima stanovanjskega namena oziroma da ne služi delovanju stanovanjske stavbe, ampak ima povsem drug funkcionalni namen. Ker je v tem primeru v stavbi prostor, ki je namenjen delovanju MHE, in zato ta stavba po ZGO-1 ni enostanovanjska, za odločitev ne more biti relevantna niti drugačna opredelitev stavbe v registru nepremičnin. Poleg tega pa tudi iz izpisa iz registra nepremičnin, ki ga je predložil tožnik, izhaja, da se v stavbi opravlja dejavnost, saj je rubrika „opravljanje dejavnosti“ izpolnjena z „da“, površina, ki je temu namenjena, pa je enaka površini tehničnega prostora (14,30 m), ki po navedbah tožnika pomeni strojnico MHE.

21. Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

22. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po 1.1.6. točki v zvezi s 1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč sestavni del stavbe tudi naprava, ki je namenjena delovanju samega objekta oziroma vzdrževanju ustreznega stanja objekta. Smiselno enako izhaja tudi iz 25. točke prvega odstavka 3. člena GZ.