Jedro

Sporen objekt bi bilo glede na njegovo velikost uvrstiti med nezahtevne objekte iz II. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, vendar mora takšen objekt izpolnjevati tudi zahteve glede načina gradnje iz 4. člena navedene uredbe. Teh pogojev pa tožnica ni izkazala, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja za uvrstitev med nezahtevne objekte in je posledično izpodbijana odločba pravilno izdana na podlagi ugotovitve, da tožnica za postavitev spornega objekta ni pridobila gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, je 7. 1. 2011 izdal odločbo, št. 06122-2638/2010/6, s katero je odločil, da mora inšpekcijska zavezanka A.A., takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objekta – lesene ute tlorisne velikosti 3,56 m x 3,07 m, zahodno od stanovanjske hiše, na zemljišču s parc. št. 1338/1 k.o. …. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da mora inšpekcijska zavezanka v roku 3 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti objekt – leseno uto in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške. V 3. točki izreka je bila inšpekcijska zavezanka opozorjena, da se bo, v kolikor ne bo izvršila naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 2. točki izreka te odločbe, začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah; v 4. točki so bile izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); v 5. točki odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 6. točki izreka, da stroški postopka niso nastali. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je inšpekcijska zavezanka objekt – leseno uto, gradila zahodno od stanovanjske hiše, na zemljišču s parc. št. 1338/1 k.o. …. Na inšpekcijskem ogledu 15. 2. 2010 je bilo ugotovljeno, da je objekt zgrajen z odmikom 15,40 m zahodno od stanovanjske hiše in 2,25 m južno od asfaltnega dela poti. Lesena uta je postavljena na betonsko podlago, pritlična, tlorisne velikosti 3,56 m x 3.07 m, višine 2,99 m do kapne lege oziroma 2,56 m do slemenske lete. Lesena konstrukcija dvokapne strehe nad uto je proti vzhodu podaljšana za 0,80 m in naslonjena na dva manjša stebra (2 x 9/6 cm, višine 1,76 m). Lesena uta ima vgrajeno okno in vrata.

V postopku je bila zavezanka povabljena na zaslišanje 8. 3. 2010, zaslišanja pa se je udeležil pooblaščenec B.B., ki je povedal, da je investitorica lesenega objekta, ki je shramba za orodje, A.A., da je bil objekt postavljen maja 2009 in da si bodo v roku enega meseca zanj pridobili dovoljenje.

V nadaljevanju je bilo pojasnjeno, da je gradnja brez gradbenega dovoljenja v nasprotju z določbo prvega odstavka 3. člena ZGO-1 in da gradbeno dovoljenje pod določenimi pogoji ni potrebno le pri gradnji enostavnih objektov, med katere pa predmetnega objekta, v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju Uredba) ni mogoče uvrstiti. V 11. členu te uredbe je namreč določeno, da je enoetažna pritlična lopa – uta, namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme in podobno, z bruto površino največ 15 m² in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, nezahtevni objekt. Po preverjanju podatkov na UE Žalec je bilo ugotovljeno, da je bila zahteva stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 24. 3. 2010, na zemljišču s parc. št. 1338/1 k.o. …, zavrnjena z odločbo, št. 351-153/2010-3 z dne 7. 4. 2010, na katero se je stranka pritožila, njena pritožba pa je bila zavrnjena. Ker inšpekcijska zavezanka ni izpolnila pogojev za začetek gradnje objekta, torej nima gradbenega dovoljenja, gre v konkretnem primeru za gradnjo nelegalnega objekta.

Drugostopenjski upravni organ je z odločbo, št. 0612-70/2011-2 z dne 25. 10. 2011, zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

Tožnica oporeka odločitvi tožene stranke in se sklicuje na določbo 12. člena Uredbe. Poudarja, da ni bila dolžna pridobiti gradbenega dovoljenja za predmetni objekt, zato je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotni uporabi določb materialnega prava. Sklicuje se tudi na določbo 16. člena Uredbe, po kateri so med enostavne objekte uvrščeni pomožno kmetijsko gospodarski objekti. Sklicuje se na točko m 16. člena Uredbe, ki se nanaša na sporni objekt in ki določa, da je kašča enoetažen pritličen objekt namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin z bruto površino največ 20 m² in višino najvišje točke največ 3,5 merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom. V konkretnem primeru ima torej leseni objekt vse lastnosti, ki jih glede zunanjega videza določa Uredba za kaščo, o čemer pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi sploh ni opredelila. Na dejstvo, da predmetni objekt predstavlja kaščo, nesporno kaže tudi sama namembnost predmetnega objekta in v zvezi s tem je tožeča stranka inšpekcijski organ že opozorila, da se predmetni objekt primarno uporablja za spravilo poljščin. V času inšpekcijskega ogleda je bilo v kašči shranjeno orodje za pridelavo poljščin, kar pa z ničemer ne izključuje dejstva, da se v kašči shranjujejo poljščine. V zvezi z vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pa tožnica pojasnjuje, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja podana po navodilih gradbene inšpektorice, ki je na zaslišanju z dne 8. 3. 2010 zahtevala predložitev gradbenega dovoljenja, kar izhaja tudi iz odločbe z dne 2. 9. 2010, zato je tožeča stranka, ki je bila prepričana, da gradbenega dovoljenja za kaščo ne potrebuje, po navodilih inšpektorice vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, da odpravi odločbo prvostopenjskega in drugostopenjskega upravnega organa. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožnica zatrjuje, da predstavlja predmetni objekt enostavni objekt, za katerega v skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZGO-1, ni potrebno gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da ne gre za nedovoljeno gradnjo.

Kot pravilno ugotavlja že prvostopenjski organ, vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne pa tudi njihovo največjo velikost, način gradnje in rabo ter druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, določa Uredba, ki jo je, glede na gradnjo spornega objekta in ugotovitve inšpekcijskega pregleda treba uporabiti v obravnavanem primeru.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica objekt – leseno uto, tlorisne velikosti 3,56 m x 3,07 m, gradila zahodno od stanovanjske hiše, na zemljišču s parc. št. 1338/1 k.o. …. Ta podatek izkazuje zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 15. 2. 2010 in zapisnik o zaslišanju z dne 8. 3. 2010. Prav tako je v zadevi nesporno, da tožnica za navedeni objekt ni pridobila gradbenega dovoljenja, sporno v zadevi pa je, ali to dovoljenje sploh potrebuje. Sodišče ugotavlja, da bi bilo mogoče sporen objekt, glede na velikost 3,56 m x 3,07 m in iz zapisnika o zaslišanju stranke z dne 8. 3. 2010 ugotovljeno namembnost objekta, sicer mogoče uvrstiti med nezahtevne objekte iz 11. člena Uredbe, kot objekt za lastne potrebe, vendar mora takšen objekt izpolnjevati tudi zahteve glede načina gradnje iz 4. člena Uredbe. Tako je v 1. točki drugega odstavka tega člena določeno, da morajo biti objekti za lastne potrebe zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi h kateri se gradijo in sicer najdlje za čas njenega obstoja. Tega pogoja tožnica ni uspela izkazati, zato sodišče ne dvomi v ugotovitev inšpekcijskega organa, da je sporen objekt zgrajen na samostojnem zemljišču parc. št. 1338/1 k.o. …, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogoja za uvrstitev med nezahtevne objekte iz 11. člena Uredbe.

Tožnica ne more uspeti niti s tožbenimi navedbami, da je sporni objekt kašča, ki sodi med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz 16. m točke Uredbe. Kot je tožnici že pojasnil drugostopenjski organ, ki je zavrnil enak pritožbeni ugovor, je tožnica na zapisnik dne 8. 3. 2010 in v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja opredelila namembnost spornega objekta, česar v tožbi ne zanika, zatrjuje pa, da to dejstvo na samo namembnost objekta ne more vplivati. Glede na to ni sporno, da objekt v času inšpekcijskega pregleda oz. zapisnika dne 8. 3. 2010 ni funkcioniral kot kašča, ampak kot shramba za spravilo orodja. Taka raba spornega objekta ni bila v skladu s točko m 16. člena Uredbe, po kateri je kašča objekt namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, niti tožnica ni dokazovala, da bi takšno kaščo potrebovala kot pomožni objekt pri opravljanju kmetijsko-gozdarske dejavnosti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločba pravilno izdana na podlagi ugotovitve, da tožnica za postavitev spornega objekta ni pridobila gradbenega dovoljenja, zato predstavlja ta objekt nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1). Navedene določbe ZGO-1 pomenijo pravno podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja v primeru vseh ugotovljenih nelegalnih gradenj in s tem za izdajo odločb, kakršna je tudi izpodbijana.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrnilo.

K II. točki izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.