Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker so bile trditve tožene stranke omejene le na slabo likvidnostno stanje in prisilno poravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da te trditve ne omogočajo ugoditve predlogu za obročno plačilo in odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno opredeljevati do stanja na računu tožene stranke in opravljati poizvedb o premoženjskem stanju, ker tožena stranka o teh dejstvih ni podala prav nobenih trditev.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 24. 3. 2016. 2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tožena stranka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).
5. Tožena stranka je predlog za taksno olajšavo obrazložila s trditvami, da bi takojšnje plačilo visoke sodne takse ogrožalo njeno poslovanje, kar izhaja iz samega dejstva, da je bila ravnokar v postopku poenostavljene prisilne poravnave. To dokazuje, da se sooča z likvidnostnimi problemi in bi bilo s plačilom takse ogroženo tekoče poslovanje tožene stranke ter izplačilo plač. Predlagala je, naj sodišče vpogleda v spletne strani www.ajpes.si, opravi poizvedbe o premoženjskem stanju in poizvedbe o stanju na računih tožene stranke.
6. Sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da sklenjena poenostavljena prisilna poravnava, ki je toženo stranko v veliki meri razbremenila dolgov, ne utemeljuje predlagane taksne olajšave. Ker tožena stranka ni ponudila ustreznih konkretnih trditev, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo kakšno je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje, je predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse zavrnilo.
7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je stališče sodišča prve stopnje o poenostavljeni prisilni poravnavi zmotno. Poslovanje tožene stranke ni konsolidirano. Poslovanje tožene stranke je negativno in le s težavo uspeva poravnavati svoje obveznosti. Iz bilance stanja izhaja, da ima čisto izgubo poslovnega leta v višini 420.458,00 EUR, prenesena izguba pa presega kapitalsko izkazani čisti dobiček. Kratkoročne finančne obveznosti tožene stranke znašajo 482.518,00 EUR. V pritožbi navaja, da res ustvari 1.935.041,00 EUR čistih prihodkov od prodaje, vendar poslovni odhodki znašajo 2.278.541,00 EUR. Ker je sodišče prve stopnje spregledalo, da mora tožena stranka sredstva za plačilo sodne takse zagotoviti iz tekočega poslovanja, se s trditvami tožene stranke očitno sploh ni ukvarjalo. Tako se ni v ničemer opredelilo do stanja na računih tožene stranke, čeprav je tožena stranka predlagala, naj opravi poizvedbe o stanju na računih in o premoženjskem stanju tožene stranke. Tožena stranka še navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo postopek, ker ni odločilo o njenem predlogu v delu, kjer je predlagala odlog plačila sodne takse.
8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je trditvena podlaga, ki jo je v podporo predlogu za taksno olajšavo ponudila tožena stranka, pomanjkljiva in ne omogoča ugoditve predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Stranka, ki predlaga obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse, mora v predlogu postaviti določne trditve o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, iz katerih izhaja, da nima sredstev za takojšnje plačilo takse in jih ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti (212. člen ZPP, tretji odstavek 1. člena ZST-1).
9. Ker so bile trditve tožene stranke omejene le na slabo likvidnostno stanje in prisilno poravnavo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da te trditve ne omogočajo ugoditve predlogu za obročno plačilo in odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno opredeljevati do stanja na računu tožene stranke in opravljati poizvedb o premoženjskem stanju, ker tožena stranka o teh dejstvih ni podala prav nobenih trditev. Informativnih dokazov pa sodišče ne sme izvajati. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje navedb tožene stranke v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni upoštevalo.
10. Tožena stranka šele v pritožbi navaja dejstva, ki kažejo, da s sredstvi iz tekočega poslovanja sodne takse ne more plačati takoj v celotnem znesku. Trditev, ki jih je v zvezi s tem tožena stranka podala v pritožbi, pritožbeno sodišče glede na prvi odstavek 337. člena ZPP ni upoštevalo, saj tožena stranka ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
11. Ker tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, njen predlog za obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse ne more biti uspešen.
12. Pritožba tako ni utemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi z 154. členom ZPP).