Jedro

Iz v pritožbi predloženih dokazov je razvidno, da priči potni stroški zaradi prihoda na sodišče dejansko niso nastali, saj je za prihod na sodišče uporabila službeno vozilo tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep z dne 12. 5. 2023 se spremeni tako, da se zavrne zahtevek priče A. A. za povračilo potnih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 12. 5. 2023 toženi stranki naložilo, da priči A. A. povrne prevozne stroške v višini 5,20 EUR v primeru zamude 8-dnevnega roka za izplačilo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog priče za plačilo potnih stroškov. Navaja, da je po prejemu sklepa ugotovila, da je priča za prevoz na sodišče uporabila službeno vozilo (vozilo tožene stranke), kar izhaja iz priloženih dokazov. Ker priči stroški prevoza niso nastali, do povračila slednjih ni upravičena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravna podlaga za priznanje potnih stroških sta Zakon o pravdnem postopku (ZPP),1 ki v 242. členu določa, da ima priča pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka, ter Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik), ki v prvem odstavku 4. člena določa, da se pričam, izvedencem in tolmačem povrnejo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka. Nadalje je v 5. členu Pravilnika določeno, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom ter da so z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo. Po 6. členu Pravilnika se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom (prvi odstavek 7. člena Pravilnika).

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje pričo A. A. zaslišalo na naroku za glavno obravnavo dne 5. 4. 2023. Priča je priglasila prevozne stroške na relaciji Kranj-Ljubljana in nazaj. Sodišče je priči priznalo potne stroške za navedeno relacijo, in sicer v višini stroškov javnega prevoza.

6. Iz razporeda dela Policijske uprave B. za dan 5. 4. 2023, ki ga tožena stranka prilaga pritožbi, izhaja, da je bila priča tega dne razporejena na delo med 7. in 15. uro ter je imela navedenega dne v uporabi službeno vozilo z registrsko tablico ... Iz knjižice tega motornega vozila izhaja, da ga je priča dne 5. 4. 2023 uporabila za prevoz na sodišče v Ljubljano. Iz v pritožbi predloženih dokazov je tako razvidno, da priči potni stroški zaradi prihoda na sodišče dejansko niso nastali, saj je za prihod na sodišče uporabila službeno vozilo tožene stranke. Glede na predložena dokazila je tako pritrditi pritožbi tožene stranke, da je sodišče prve stopnje v posledici napačno ugotovljenega dejanskega stanja, sprejelo materialnopravno zmotno odločitev.

7. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi upoštevalo v pritožbi predložena dokazila tožene stranke, saj gre za dovoljene pritožbene novote, do katerih sta se imeli možnost izjaviti tako priča, kot nasprotna stranka. Pritožba tožene stranke je bila namreč obema vročena v odgovor (list. št. 186). Pritožbeno sodišče je sledilo pojasnilu tožene stranke, zastopane po državnem odvetniku, da teh dokazil brez svoje krivde ni mogla predložiti na naroku, na katerem je priča stroške priglasila, in da ni pričakovala, da bo morala preverjati resničnost navedb priče, ki je policist. V zvezi s sprejeto odločitvijo je dodati, da sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja. O zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo potrebno upoštevati prav vsa procesna jamstva, ki so sicer predvidena v primeru meritornih odločitev.2 Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi od načela obligatornosti glavne obravnave. Sodišče tako presodi o (ne)utemeljenosti zahtevka na podlagi podatkov v spisu, v tem oziru pa je pritožbeno sodišče tudi sicer v enakem položaju kot sodišče prve stopnje, če bi se mu zadeva vrnila v ponovno odločanje.

8. Z ozirom na obrazloženo je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo. 2 Primerjaj tudi: VSL Sklep II Cp 1847/2022 z dne 27. 12. 2022.