Jedro

Določbo 13. alinee 6. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, po kateri je potrebna pozitivna ocena članov strokovne komisije, je potrebno razlagati tako, da mora vsak član podati pozitivno oceno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice zoper sklep tožene stranke z dne 4.10.1999. Tožena stranka je na podlagi 56. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) 50. in 227. člena Statuta Univerze v L. (Statut) in Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev z dne 5.11.1996 (Merila), na seji dne 26.10.1999 na podlagi priložene dokumentacije, strokovnih mnenj in sklepa habilitacijske komisije z dne 6.10.1999 s tajnim glasovanjem, odločila, da se tožnica ne izvoli v naziv redne profesorice za področje petja na Akademiji ... Tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Merilih: število pomembnih del po zadnji izvolitvi v naziv - javnih izvedb, objav in predstavitev umetniškega dela, ki ga stroka opredeljuje kot vrhunski dosežek v mednarodnem prostoru (določba 12. člena v zvezi z določbo 16. člena meril); Mentorstvo pri diplomah in na podiplomskem študiju (10. alinea VI. točke 12. člena meril), bivanje oziroma gostovanje na tujih univerzah (11. alinea VI. točke 12. člena meril), preverjena pedagoška dejavnost za preteklo izvolitveno obdobje (12. alinea VI. točke 12. člena meril), poleg tega ni bila dana pozitivna ocena enega od treh članov strokovne komisije (13. alinea VI. točke 11. člena meril).

V razlogih izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe ZVIS. Službo v visokem šolstvu opredeljuje kot javno službo, ki se določi z nacionalnim programom visokega šolstva. Predpisuje tudi pogoje za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja. Ti se dodatno določijo z merili visokošolskega zavoda oziroma univerze (55. člen ZVis) in postopek za izvolitev (56. člen ZVis). Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo. Ta postopek se podrobneje uredi v skladu z zakonom in merili za izvolitev v statutu visokošolskega zavoda. Iz določb Statuta Univerze v L. (227. člen do 235. člen) tako izhaja, da v naziv rednega profesorja voli senat univerze po predhodno pridobljenem mnenju rehabilitacijske komisije, le-ta pa o izvolitvi odloči na podlagi pridobljene dokumentacije (229. in 231. člen). Zoper sklep Univerze o neizvolitvi kandidata v naziv rednega profesorja ni pritožbe (235. člen), možen pa je upravni spor (določba 29. člena ZVis). Iz podatkov spisa je razvidno, da je postopek za izvolitev tožnice v naziv rednega profesorja potekal v skladu s citiranimi določbami. Po vložitvi prošnje tožnice je bila pri senatu Akademije ... imenovana strokovna komisija za oceno njene usposobljenosti. Vsak član je podal strokovno mnenje. Akademija je po prejemu vseh mnenj posredovala celotno gradivo habilitacijski komisiji (231. člen Statuta).

Habilitacijska komisija je posredovala toženi stranki svoje mnenje dne 17.10.1999. Tožena stranka ga imenuje sklep, tožnica pa soglasje, tožena stranka pa je o stvari nato odločila z izpodbijanim sklepom (232. člen statuta). Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev v celoti po 6. točki 12. člena meril. Tožnica meni, da da ni potrebno pridobiti pozitivne ocene vseh treh članov strokovne komisije, saj navedena alinea ne predvideva konsenza, večinsko stališče članov komisije pa je bilo pozitivno, saj dva člana nista nasprotovala predlagani habilitaciji. Po presoji sodišča prve stopnje 13. alinea VI. točke 12. člena Meril ne dopušča takšne razlage izpolnjevanja tega pogoja, saj med drugim določa, da mora imeti kandidat pozitivno oceno članov strokovne komisije, kar pomeni, da mora biti ocena vsakega člana komisije pozitivna za izpolnjevanje tega pogoja. Sodišče prve stopnje se strinja z ugotovitvijo tožnice, da v pogleda obsega izpolnjuje pogoje iz 2., 8., 9., 10. in 11. alinee VI. točke 12. člena Meril, saj razpolaga v skupnem seštevku z zadostnim številom točk, vendar morajo biti glede na določbo VI. točke 12. člena Meril tudi posamično izpolnjeni vsi pogoji, zaradi česar ji za izvolitev v naziv ne zadošča presežek sicer zbranih točk. Tožena stranka je zato odločila pravilno.

Tožnica v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje ali da samo odloči o stvari. Trdi, da izpolnjuje vse pogoje za predlagano izvolitev. Zaključek sodišča je protisloven in sam s seboj v nasprotju. Navaja, da je oškodovana.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tako tožena stranka, kot sodišče prve stopnje sta presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izvolitev v naziv rednega profesorja. Odločitev sodišča prve stopnje pri tem temelji na ugotovitvi, da za tožnico ni bila dana pozitivna ocena enega od treh članov strokovne komisije (13. alinea 6. točke 12. člena Meril).

Takšna ugotovitev je po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

Pritožbeno sodišče se namreč strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je navedeno določbo Meril potrebno razlagati tako, da mora biti ocena vsakega člana komisije pozitivna za izpolnjevanje tega pogoja. V konkretnem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Čeprav dva člana nista nasprotovala habilitaciji, to še ne pomeni, da je pogoj izpolnjen in ni mogoče sprejeti stališča, da navedena določba meril, ne predvideva konsenza članov strokovne komisije, kar bi pomenilo, da zadostuje večinsko stališče članov komisije.

Navedeno pa pomeni, da sta tožena stranka in sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločila. Na pravilno in popolno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Razlogi, navedeni v izpodbijani sodbi, niso v nasprotju z odločitvijo sodišča prve stopnje. Drugih bistvenih kršitev določb postopka, pa tožnica ne navaja.

Glede na navedeno in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.