Jedro

Tako kraj sedeža pooblaščencev tožnic kot kraj razpravljajočega sodišča sta znotraj okrožja istega sodišča, zato je sodišče prve stopnje tožnicama kot potrebne stroške utemeljeno priznalo stroške za odsotnost iz pisarne v času potovanja pooblaščencev ter njune potne stroške.

Za odvetniške storitve, opravljene v času do 6. 4. 2019, je sodišče prve stopnje tožnicama pravilno priznalo število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, in tako dobljeno število točk pomnožilo z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijanega sklepa (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR. Za odvetniške storitve, opravljene od 6. 4. 2019 dalje, pa je pravilno priznalo število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, in tako dobljeno število točk pomnožilo s sedaj veljavno vrednostjo odvetniške točke v vrednosti 0,60 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti drugi tožnici stroške odgovora na pritožbo v znesku 373,32 EUR, svoje stroške pritožbe pa krije tožena stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa odločilo, da je toženka dolžna povrniti prvi tožnici 8.412,72 EUR stroškov postopka, drugi tožnici pa 6.733,70 EUR stroškov postopka.

2. Toženka se pritožuje zoper navedeni del sklepa zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tožnicama po 40 točk za čas potovanja za stranko za vsak narok posebej, saj nista izkazali posebej tehtnih okoliščin, ki bi narekovale takšno odločitev. Za odmero stroškov je bistven le čas odločanja o stroških postopka, zato je sodišče zmotno upoštevalo vrednost točke 0,459 (namesto 0,60) EUR. Glede na navedeno bi lahko priznalo tožnicama največ 800 točk za tožbo, 600 točk za nadaljnje pripravljalne vloge, 800 točk za prvi narok ter 400 točk za nadaljnje naroke. Posledično so bili previsoko odmerjeni materialni stroški. Nobena od pripravljalnih vlog, ki sta jih tožnici vložili po prvem naroku za glavno obravnavo dne 23. 6. 2017, ni bila potrebna, niti ni prispevala k rešitvi spora. Prav tako bi moralo sodišče vse morebitne navedbe šteti kot prepozne. Gre za pravna naziranja, ki bi jih tožnici lahko navedli že v tožbi. Analiza vsebine vlog pokaže, da je prva tožnica v drugi pripravljalni vlogi z dne 13. 7. 2017 ponovila navedbe glede pravne podlage zahtevka; v tretji pripravljalni vlogi z dne 14. 9. 2017 je nasprotovala navedbam toženke glede priznanja statusa stranke drugi tožnici, ugovoru prekluzije in ponovno navedla pravno podlago zahtevka; v četrti pripravljalni vlogi z dne 21. 11. 2017 je ponovno navedla pravno podlago zahtevka; v peti pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2018 je dostavila listine; v šesti pripravljalni vlogi z dne 12. 3. 2018 je pojasnila predložene listine; v sedmi pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2018 je dostavila listine in se opredelila do pobotnega ugovora po pozivu sodišča; v osmi pripravljalni vlogi z dne 20. 5. 2020 je ponovila navedbe. Druga tožnica je 19. 12. 2016 brez predhodnega poziva sodišča posredovala izjavo za vstop v pravdo kot intervenientka in pripravljalno vlogo, v kateri je ponovila pravna naziranja prve tožnice; z vlogo z dne 21. 7. 2017 je vstopila v pravdo kot nova tožnica in ponovno navedla pravno podlago zahtevka; v vlogi z dne 2. 10. 2017 se je izjavila o pravnih vprašanjih glede statusa stranke in ponovila pravno podlago; v vlogi z dne 27. 10. 2017 se je ponovno opredelila do pravnega vprašanja vstopa v pravdo kot nova tožnica; v vlogi z dne 26. 3. 2018 se je opredelila do pravne podlage zahtevka in v vlogi z dne 19. 4. 2018 povzela navedbe prve tožnice glede pobotnega ugovora ter se ponovno opredelila do pravne podlage. Tožnici sta vložili odgovora na pritožbo, v katerih sta identično navajali pravno argumentacijo glede temelja zahtevka iz predhodnih vlog in ki nista prispevala k odločitvi višjega sodišča o pritožbi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Druga tožnica v odgovoru na pritožbo obrazloženo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje kot potrebne priznalo stroške za odsotnost iz pisarne v času potovanj in potnih stroškov pooblaščencev tožnic, ki imata sedež v Ljubljani, na naroke, ki so bili v Kranju, tj. na zunanjem oddelku Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Tako kraj sedeža pooblaščencev tožnic kot kraj razpravljajočega sodišča sta znotraj okrožja istega sodišča - Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (12. in 13. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji), zato je sodišče prve stopnje tožnicama kot potrebne stroške utemeljeno priznalo stroške za odsotnost iz pisarne v času potovanja pooblaščencev ter njune potne stroške (prim. sklep Pdp 264/2019 ter sodbo in sklep Pdp 14/2020, tč. 38 obrazložitve).

7. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 12. člena Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) pravilno priznalo tožnicama za storitve, opravljene pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko sta pooblaščenca storitev opravila, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV. Za odvetniške storitve, opravljene v času do 6. 4. 2019, jima je sodišče priznalo število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, in tako dobljeno število točk pomnožilo z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijanega sklepa (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR. Za odvetniške storitve, opravljene od 6. 4. 2019 dalje, pa je priznalo število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, in tako dobljeno število točk pomnožilo s sedaj veljavno vrednostjo odvetniške točke v vrednosti 0,60 EUR. Odvetniške storitve tožnic so torej ovrednotene pravilno, zato pritožba neutemeljeno navaja, da bi jima moralo sodišče prve stopnje za čas do 6. 4. 2019 priznati 800 (namesto 900) točk za sestavo tožbe, 600 (namesto 675) točk za sestavo pripravljalne vloge, 800 (namesto 900) točk za zastopanje na prvem naroku, 400 (namesto 450) točk za zastopanje na nadaljnjih narokih. Posledično so bili pravilno odmerjeni tudi materialni stroški tožnic.

8. Toženka neutemeljeno uveljavlja, da nobena od pripravljalnih vlog tožnic po prvem naroku za glavno obravnavo dne 23. 6. 2017 ni bila več potrebna in da niso prispevale k rešitvi spora. Na pisni poziv sodišča prve stopnje z dne 2. 11. 2016 je 19. 12. 2016 druga tožnica podala izjavo o vstopu v pravdo kot stranska intervenientka in obenem vložila pripravljalno vlogo (9 strani), v kateri se je opredelila do navedb toženke v odgovoru na tožbo. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je druga tožnica brez predhodnega poziva sodišča posredovala vlogo. Toženka je 15. 6. 2017 vložila pripravljalno vlogo (5 strani), na katero je druga tožnica odgovorila z obrazloženo vlogo (4 strani), ki jo je sodišče prejelo na prvem naroku za glavno obravnavo 23. 6. 2017. Toženka je nato 7. 7. 2017 vložila pripravljalno vlogo (4 strani). Na to in predhodno vlogo toženke je prva tožnica odgovorila z drugo pripravljalno vlogo 13. 7. 2017 (7 strani), v kateri se je opredelila tudi do dodatnih navedb toženke, druga tožnica pa je 21. 7. 2017 vložila izjavo o vstopu v pravdo kot sospornica in pripravljalno vlogo (6 strani), v kateri je odgovorila na dodatne navedbe toženke iz njene vloge z dne 7. 7. 2017. Toženka je 1. 9. 2017 vložila še pripravljalno vlogo (6 strani), na katero je prva tožnica odgovorila s tretjo pripravljalno vlogo 14. 9. 2017 (6 strani), druga tožnica pa s pripravljalno vlogo 2. 10. 2017 (5 strani), v katerih sta se opredelili do dodatnih navedb toženke. Ta je nato ponovno 3. 10. 2017 vložila pripravljalno vlogo (5 strani) z dodatnimi navedbami, na katero je druga tožnica odgovorila s pripravljalno vlogo 27. 10. 2017 (3 strani), prva tožnica pa s četrto pripravljalno vlogo 21. 11. 2017 (3 strani). Po predhodnem pozivu sodišča je tožnica 22. 1. 2018 poslala peto pripravljalno vlogo (3 strani) z listinami. Toženka je vložila naslednjo pripravljalno vlogo 1. 3. 2018 (4 strani), na katero je prva tožnica obrazloženo odgovorila s šesto pripravljalno vlogo 12. 3. 2018 (4 strani), druga tožnica pa s pripravljalno vlogo 26. 3. 2018 (4 strani). Na naroku za glavno obravnavo 4. 4. 2018 je toženka vložila pripravljalno vlogo (7 strani), v kateri je uveljavljala pobotni ugovor. Na poziv sodišča prve stopnje se je druga tožnica do pobotnega ugovora obrazloženo opredelila v pripravljalni vlogi z dne 19. 4. 2018 (5 strani).

9. Kot izhaja iz opisane kronologije vlaganja pripravljalnih vlog strank, je pomembno, da sta z vlogami, za katere pritožba trdi, da niso bile potrebne, tožnici obrazloženo odgovarjali na predhodne vloge toženke. V vseh očitanih primerih sta tožnici bodisi vsebinsko nasprotovali dodatnim navedbam toženke iz njenih predhodnih vlog bodisi sta to storili na izrecen poziv sodišča prve stopnje. Zgolj to, da so vloge vsebovale tudi pravna naziranja tožnic, ne pomeni, da niso bile potrebne. Stranka ima namreč pravico, da odgovori na navedbe nasprotne stranke, ki jih je podala v predhodni pripravljalni vlogi, pri čemer je sodišče prve stopnje toženki priznalo njene stroške za sestavo osmih pripravljalnih vlog. Ker je sodišče priznalo prvi tožnici le nagrado za sestavo šestih pripravljalnih vlog, ni relevantno pritožbeno nasprotovanje potrebnosti stroškov za sestavo sedme in osme pripravljalne vloge. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o nepotrebnosti pripravljalnih vlog tožnic, češ da bi moralo sodišče prve stopnje vse morebitne navedbe šteti za prekludirane. Tak ugovor je lahko relevanten le v sporu o glavni stvari.

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov tožnic za sestavo odgovora na pritožbo. Če je pritožba vsebinska in nasprotna stranka argumentirano odgovori na pritožbene navedbe, so stroški odgovora potrebni, saj izjava stranke (o navedbah nasprotne stranke) prispeva k hitrejši rešitvi spora. Tožnici sta vsebinsko nasprotovali pritožbenim razlogom toženke in s tem pripomogli k odločitvi in oblikovanju razlogov v odločbi sodišča druge stopnje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterij potrebnosti stroškov, kot ga določa prvi odstavek 155. člena ZPP.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, drugi tožnici pa je, upoštevajoč vrednost izpodbijanega dela sklepa v delu, ki se nanaša nanjo - 6.733,70 EUR, dolžna povrniti 500 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 15/4 OT) in 2 % materialnih stroškov oziroma 10 točk (11. člen OT), kar glede na vrednost točke 0,60 EUR (13. člen OT) in 22 % DDV znaša 373,32 EUR (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP).