Jedro

Ni mogoče šteti, da gre za pisno napako, če je bila napaka storjena že pri vložitvi davčne napovedi, zato jo je možno eventuelno odpraviti samo v pritožbenem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 16.1.1993, s katero je bila zavržena njena pritožba zoper odločbo, s katero ji je bila odmerjena dohodnina za leto 1991, kot prepozno vloženo.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je bila sicer presenečena takoj, ko je prejela odločbo, s katero ji je bila odmerjena dohodnina za leto 1991, saj se ji je ta zdela previsoka. Vendar pa je napako odkrila šele takrat, ko bi dohodnino že morala poravnati, to je po preteku pritožbenega roka. Glede na to, da ob vlaganju davčne napovedi še ni bila dovolj poučena o plačevanju dohodnine, meni, da se njena pritožba kljub zamujenemu roku lahko ugodno reši in zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke, vztraja pri odločitvi, ki jo je sprejela v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o splošnem upravnem postopku v 1. odstavku 230. člena določa, da se pritožba vloži v roku 15 dni, če ni z zakonom drugače določeno. Ker je tako iz podatkov v spisu, kot tudi iz navedb tožeče stranke razvidno, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper odločbo št. 73-12, s katero ji je bila odmerjena dohodnina za leto 1991, po poteku pritožbenega roka, kot je to pravilno ugotovila že tudi tožena stranka, je bilo treba njeno pritožbo v skladu z določbo 2. odstavka 234. člena zakona o splošnem upravnem postopku zavreči kot prepozno vloženo. Čeprav tožeča stranka v tožbi smiselno nakazuje na to, da naj bi šlo zgolj samo za prepisno napako, sodišče pripominja, da je sicer za tako napako lahko šlo, vendar je očitno, da napaka izhaja iz napovedi za odmero dohodnine za leto 1991, ki jo je 17.3.1992 podpisala tožeča stranka in je bil zato še ves postopek voden ob upoštevanju sporočenih podatkov. Zato v takem primeru tožena stranka ni bila dolžna upoštevati določb 1. odstavka 219. člena zakona o splošnem upravnem postopku o popravljanju pomot v odločbi, na podlagi katere je možno vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote, ali druge očitne pomote v odločbi ali v njenih overjenih prepisih, ker ne gre za takšno napako. V primeru, kot je primer tožeče stranke, ko je bil zaradi sicer možne napake pri podaji podatkov ob prepisovanju napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 že ves postopek voden ob upoštevanju sporočenih podatkov, bi bilo možno zatrjevano napako popraviti samo v pritožbenem postopku, zato pa bi morala biti pritožba vložena v pritožbenem roku.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno, na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije, na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).