Jedro

Tožeča stranka do svojih poslovnih prostorov lahko prihaja, vendar ne več na način, kot je prihajala do sedaj, to je po vzhodni poti mimo zapornice. To ji je tožena stranka s samovoljnim in protipravnim ravnanjem onemogočila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna prenehati z motilnim ravnanjem onemogočanja dostopa tožeči stranki do njenih poslovnih prostorov tako, da jo je dolžna vrniti na seznam oseb, katerim je treba na klic odpreti zapornico na sporni nepremičnini, oziroma ji omogočiti uporabo vseh tehničnih sredstev, namenjenih za dvig zapornice, oziroma zapornico na nepremičnini tožene stranke odstraniti in s tem tožeči stranki omogočiti dostop do njene nepremičnine (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da se v bodoče vzdrži vsakršnih nadaljnjih motilnih dejanj z omejevanjem dostopa po njeni nepremičnini (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 1.603,54 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).1

2. Tožena stranka pritožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava ter navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožečo stranko motila na način, da je onemogočala dostop do njenih poslovnih prostorov, saj ima ta dostop do njih tudi iz druge strani stavbe. Kvečjemu je lahko prišlo do spremenjenega načina dostopanja z vozili. Pri tem se sklicuje na povsem primerljivo zadevo, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. P 101/2020. Sodišče je napačno pritrdilo celotnemu zahtevku tožeče stranke, ki je tudi nepravilno oblikovan alternativno. Obravnavana zapornica je postavljena na istem mestu že vsaj od leta 2014 ter je potekel 30 dnevni prekluzivni rok za zahtevek za njeno odstranitev. Tožba je že od samega začetka nesklepčna, saj je tožeča stranka ni ustrezno oblikovala in pravočasno popravila, zato ne izkazuje pravnega interesa za uveljavljanje takšnega zahtevka. Tožeča stranka namreč svoje poslovne prostore ves čas nemoteno uporablja in do njih nespremenjeno dostopa. Odločitev sodišča je nejasna tudi v II. točki izreka, saj toženi stranki onemogoča uporabo njene lastne nepremičnine. Delovanje vstopno izstopne kontrole mimo zapornice je omogočila, financirala in nadzoruje tožena stranka, tožeča stranka pa obveznost plačevanja soprispevka ves čas odklanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje ne glede na obstoj pravice. Tožbenemu zahtevku zaradi motenja posesti ugodi, če ugotovi, da je bila tožeča stranka pred motenjem posestnica sporne stvari, da je bila posest motena, da je bila tožena stranka tista, ki jo je motila in da je bilo motenje samovoljno ter protipravno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so vsi zakonsko zahtevani pogoji podani, zato je zahtevku tožeče stranke ugodilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen v pravnem in dejanskem pogledu ter odločitvi sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje.

6. Kot izhaja iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu, je tožeča stranka do svojih lastnih (etažnih) prostorov do zatrjevanega motenja lahko prihajala na dva načina. S sprednje strani stavbe, do katere se pride po parcelah 000/36, 000/15 in 000/18 (B2, označeno s črno linijo), kar je sodišče prve stopnje poimenovalo zahodna pot, in po parceli tožene stranke 000/36, ki vodi mimo zapornice (C1, označeno z rdečim križcem), zavije na zadnjo stran stavbe, kjer se nahaja dvigalo (C1, označeno z modrim križcem), kar je sodišče prve stopnje poimenovalo vzhodna pot (mapne kopije A6, B2, C1). Navedena dejstva v postopku niso bila prerekana. Tudi ni bilo prerekano, da je tožena stranka tožeči stranki onemogočila dostop po tako imenovani vzhodni poti mimo zapornice na način, da jo je odstranila s seznama oseb, katerim je treba na klic odpreti zapornico na nepremičnini tožene stranke.

7. Pritrditi gre ugotovitvi sodišča prve stopnje, da spremenjeni režim dostopa mimo zapornice predstavlja motilno ravnanje, saj tožeči stranki bistveno otežuje prehod ter je stanje pred motenjem bistveno različno od stanja po motenju. Pritrditi gre sodišču prve stopnje tudi, da ni pomembno, da ima tožeča stranka na voljo še drug dostop, to je po tim. zahodni poti, saj ta ni enakovreden temu, ki vodi mimo zapornice.2 Po zahodni poti lahko pridejo predstavniki tožeče stranke le peš in po stopnicah, nimajo pa možnosti uporabe dvigala, ki ga nujno potrebujejo npr. za vnos in iznos opreme, tudi železne konstrukcije, in podobno. O povedanem so pritožbene navedbe, da tožeča stranka svoje poslovne prostore ves čas nemoteno uporablja in do njih nespremenjeno dostopa, v celoti neutemeljene. Tožeča stranka do svojih poslovnih prostorov lahko prihaja, vendar ne več na način, kot je prihajala do sedaj, to je po vzhodni poti mimo zapornice. To ji je tožena stranka s samovoljnim in protipravnim ravnanjem onemogočila.

8. Ne sodišče prve stopnje, ne pritožbeno sodišče na odločitev v zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah P 101/2020 nista vezani, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke ustrezno opredeljen na način, da tožena stranka tožeči stranki onemogoča dostop do poslovnih prostorov v njeni lasti. Alternativno postavljen zahtevek je pravilno oblikovan na način, da toženi stranki daje možnost, da se sama odloči, kako bo ugotovljeno motenje odpravila, kar je v njeno korist. Motenje bo najlažje odpravila tako, da bo tožečo stranko vrnila na seznam oseb, katerim je treba na klic odpreti zapornico, oziroma da ji bo s tehničnim sredstvom omogočila dvig zapornice (npr. z daljinskim upravljalcem). Če pa nič od tega ne bo storila, bo imela tožeča stranka pravico v postopku izvršbe zahtevati odstranitev zapornice. Tožeča stranka pri tem ni zamudila prekluzivnega roka, saj tudi če je bila zapornica postavljena v letu 2014, toženo stranko rok za postavitev zahtevka veže od nastalega motenja. Da tega ni zamudila, v postopku ni bilo sporno. Zahtevek je pravilno oblikovan tudi v prepovednem delu, saj toženi stranki uporabe njene lastne parcele ne omejuje, prepovedano pa ji je tožeči stranki omejevati dostop mimo zapornice.

9. Ker sodišče v sporih o motenju posesti daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje ter se na obstoj pravice ne sme ozirati, so nebistvene tudi pritožbene navedbe v zvezi s financiranjem in nadzorovanjem dostopov mimo zapornice. Če tožena stranka meni, da je tožeča stranka kot etažna lastnica dela stavbe dolžna v zvezi s tem plačevati določen soprispevek, ima možnost to urediti dogovorno ali v ustreznem (sodnem) postopku.

10. Po ugotovitvi, da niti zatrjevane, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava niso podane, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena v povezavi s 353. členom ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP) v višini 375 točk, kar znaša 225 EUR, materialni stroški znašajo 4,5 EUR, skupaj 229,5 EUR, davek na dodano vrednost znaša 50,49 EUR, vsi stroški skupaj pa 279,99 EUR.

1 Po oceni pritožbenega sodišča je v tem delu prišlo do očitne pisne pomote, saj iz 12. točke obrazložitve izhaja, da je sodišče pravdne stroške priznalo tožeči stranki, ker je v sporu uspela. Pritožbe zoper ta del sklepa ni bilo podane. 2 Takšna odločitev je bila sprejeta v identični zadevi VSL I Cp 2196/2019.