10. 9. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe IKA trade, d. o. o., Žiri, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Kosmač, d. o. o., Ljubljana, na seji 10. septembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Dor 130/2015 z dne 9. 12. 2015 in sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 167/2015 z dne 20. 8. 2015 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 131. in 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr. in 27/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je v pravdi ugotovilo obstoj ločitvene pravice pritožnice na več toženkinih nepremičninah. Višje sodišče je odločitev spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da v primeru spornih nepremičnin sklep o izvršbi nikoli ni bil izdan, temveč je bil izvršilni postopek prekinjen (nato pa ustavljen zaradi začetka insolvenčnega postopka), zato o ločitveni pravici sploh ni mogoče govoriti. Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije.

2.Pritožnica izpodbijani odločitvi očita kršitev 2., 14., 22., 23., 33. in 67. člena Ustave. Navaja, da je s sklepom o izvršbi št. In 256/2012 z dne 16. 11. 2012 pridobila pravno podlago za vpis tega sklepa v zemljiško knjigo in s tem podlago za pridobitev zastavne oziroma ločitvene pravice. Ozka in formalistična razlaga 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) in 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 – ZIZ), po kateri mora biti sklep o izvršbi vpisan v zemljiško knjigo pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, pa naj bi pomenila omejitev ustavno zagotovljenih pravic do sodnega varstva in do lastnine. Pritožnica meni, da je pridobila pričakovalno zastavno pravico, saj naj bi ji manjkal le še sklep o izvršbi in njegova zaznamba v zemljiški knjigi. Vrhovnemu sodišču očita, da je prezrlo kršitve ustavno zagotovljenih pravic, ki naj bi jih izpostavila že v predlogu za dopustitev revizije.

3.Pritožnica hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 131. in 132. člena ZFPPIPP, ki naj bi bila v neskladju z 2., 14., 22., 23. in 33. členom Ustave, in se pri tem sklicuje na navedbe iz ustavne pritožbe.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.ZUstS v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnica mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske norme oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. Jasno in določno morajo biti navedeni razlogi, iz katerih se zakonski določbi očita protiustavnost. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče morebiti zgolj iz trditev, s katerimi se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni tudi kot razlogi za protiustavnost zakona, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, tej zahtevi ne zadosti (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-87/11, Up-512/10 z dne 6. 6. 2011 in v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-6/13, Up-24/13 z dne 11. 2. 2016, Uradni list RS, št. 18/16).

6.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena in 47. člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz členov ZUstS, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka), ne da bi pobudnico pozvalo k njeni dopolnitvi. Če bi očitane kršitve človekovih pravic zahtevale poprejšnjo presojo zakonske določbe zaradi odločitve o ustavni pritožbi, bi Ustavno sodišče namreč na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS sámo začelo postopek za oceno njene ustavnosti.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica