Jedro

Za odločitev o odstranitvi objekta, grajenega brez lokacijskega dovoljenja, so pravno nepomembni razlogi, s katerimi se opravičuje nadaljevanje gradnje, po izdaji odločbe o ustavitvi del.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo št. 356-10-262/92 z dne 21.12.1992 zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane št. 356.2-1092/9-6-MP z dne 25.8.1992, s katero je ta tožnikoma odredila odstranitev prizidka h gospodarskemu poslopju v tlorisu 8,00 x 12,00 m, ki ga gradita na zemljišču s parc. št. 2092/5 k.o. ... ter vzpostavitev v prejšnje stanje, na lastne stroške. Svojo odločitev tožena stranka utemeljuje s tem, da sta tožnika kljub odreditvi ustavitve del z deli nadaljevala in tudi nista v določenem roku zaprosila za lokacijsko dovoljenje.

Tožnika v tožbi navajata, da je odločba izdana na podlagi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, zato je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. Lokacijsko dovoljenje jima je bilo zavrnjeno že z odločbo z dne 23.7.1990, zoper odločbo sta vložila pritožbo, vendar ta naj še ne bi bila rešena. Prizidek sta bila prisiljena graditi, ker bi s tem pridobila prostor za delavnico in skladiščne prostore za opravljanje obrtne dejavnosti. Menita, da bi se objekt lahko legaliziral, saj bi naj bila v postopku sprememba zazidalnega območja, zato ni nobenega razloga za rušenje obstoječega prizidka. Predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločbi iz razlogov izpodbijane odločbe, saj sta tožnika po prejemu ustavitvene odločbe z deli nadaljevala, zato je izpolnjen pogoj za izrek odstranitvene odločbe, ne glede na razloge, ki so tožnika k temu privedli in ki jih navajata v tožbi.

Tožba ni utemeljena.

V času izdaje izpodbijane odločbe je še veljala določba 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93), ki je določala, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na območju, kjer je sicer graditev dovoljena, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila. Investitor mora za lokacijsko dovoljenje zaprositi ali priglasiti graditev v enem mesecu po izdanem ukrepu urbanističnega inšpektorja. Če investitor nadaljuje delo kljub izdanemu ukrepu urbanističnega inšpektorja, ali če za urejanje prostora pristojni upravni organ lokacijsko dovoljenje oziroma izdajo potrdila zavrne, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt oziroma del objekta odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje.

V obravnavanem primeru ni sporno, da sta tožnika nadaljevala z gradnjo brez lokacijskega dovoljenja, saj ne oporekata ugotovitvam v prvostopni odločbi, da sta po izdaji odločbe o ustavitvi gradnje z dne 26.7.1990 nadaljevala z gradnjo in sicer, da sta pozidala obodno zidovje pritličja do višine 2,50 m, kar da je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem pregledu 10.9.1990, da sta zabetonirala AB ploščo nad pritličjem, pozidala zidovje nadstropja ter zabetonirala stropno AB ploščo, kar da je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem pregledu 12.8.1992. Za izdajo izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa so tako bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Ob navedeni zakonski ureditvi in glede na ugotovljeno dejansko stanje, so za odločitev pravno nepomembni razlogi, s katerimi tožnika opravičujeta nadaljevanje gradnje, zato jih sodišče ni moglo upoštevati.

Glede na navedeno je tožba neutemeljena in jo je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).