Jedro

Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da tožnici plača za mesec september 2013 preživnino v znesku 105,60 EUR; za obdobje od 1. 10. 2013 dalje pa mesečno v višini 165,00 EUR. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter tožencu naložilo povračilo tožničinih pravdnih stroškov v znesku 72,40 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek; podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Oporeka višini ugotovljenih življenjskih stroškov tožnice ter izpostavlja stroške v zvezi z igranjem tenisa, dopustovanjem na morju, obiskovanjem kina, predstav, diska ter poudarja, da so ti stroški nepotrebni. Tožnici so bili priznani previsoki stroški iz naslova higienskih potrebščin, frizerja, tenisa, zamenjave loparja, mobilnega telefona, prostočasnih aktivnosti in letnega dopusta. Predmetni stroški so bili nekritično upoštevani, še posebej v razmerju na njegove finančne zmožnosti. Stroški so bili pretežno ocenjeni na podlagi tožničine izpovedbe, čeprav gre za preverljive stroške, ki bi jih bilo treba utemeljiti s fakturami. V zvezi z njegovimi ugotovljenimi finančnimi zmožnostmi opozarja, da ne prejema stalnih prihodkov v višini 800,00 EUR in da je v resni socialni stiski; skrbeti pa mora še za mladoletna sinova. Opozarja, da sodišče sklepa o potrditvi dogovora med njim in E. K. glede plačila preživnine za sina V. v višini 100,00 EUR mesečno še ni izdalo, zato je bil predmetni znesek neutemeljeno upoštevan med njegovimi dohodki. Njegovi dohodki mesečno znašajo le 600,00 EUR, sodišče prve stopnje pa ni utemeljilo, na podlagi česa je sprejelo oceno, da je sposoben pridobiti znesek v višini 800,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče bi moralo postaviti strokovnjaka ustrezne ekonomske stroke, da bi lahko ocenilo, koliko je sposoben zaslužiti na mesec. Ker so bili njegovi dohodki napačno ocenjeni, je napačen tudi izračun delitve preživninske obveznosti. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo več norm Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) s tem, ko je napačno ocenilo višino primerne preživnine ter napačno presodilo njegove sposobnosti in zmožnosti za zagotavljanje plačevanja tako visoke preživnine. Brez utemeljenega razloga je bil zavrnjen predlog za zaslišanje uslužbenca CSD M. in priče D. V.. Z zaslišanjem le-te je dokazoval, da mu zaradi nizkih dohodkov pomaga pri pokrivanju stroškov vzdrževanja hiše. Zaradi neizvedenega dokaznega predloga je bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica izpostavlja potrebnost tistih življenjskih stroškov, ki jim toženec oporeka ter obširno pojasnjuje življenjske razmere v družini.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Starši so dolžni preživljati otroke tudi po polnoletnosti do dopolnjenega 26. leta starosti, če se redno šolajo (drugi odstavek 123. člena ZZZDR(2)). Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena ZZZDR).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločbe in je določbe 123., 126., 129. in 129. a člena ZZZDR pravilno uporabilo. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče na eni strani ocenilo povprečne mesečne stroške za preživljanje tožnice, na drugi strani pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti toženca in tožničine matere ter utemeljeno zaključilo, da je toženec dolžan k preživljanju hčerke prispevati 105,60 EUR oziroma 165,00 EUR mesečno za čas od 1. 10. 2013 dalje. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Oceno o teh potrebah je sodišče prve stopnje podalo na podlagi konkretno predstavljenih stroškov. Potrebe tožnice so bile ocenjene realno: sodišče je podlago našlo v njenih trditvah, pa tudi v njeni izpovedbi in izpovedbi matere E. K.. Izpovedba stranke oziroma prič je povsem ustrezen dokaz, ki je sicer podvržen oceni sodišča, vendar pa ni razloga, da ne bi predstavljala podlage za oceno življenjskih stroškov in da bi tožnica morala predložiti fakture, kot neutemeljeno izpostavlja pritožba. Stroški iz naslova kozmetike, frizerja, tenisa oz. zamenjave loparja, mobilnega telefona, prostočasnih aktivnosti in letnega dopusta so ocenjeni povsem realno – glede na tožničino starost in potrebe. Ocena teh stroškov tudi ne odstopa od povprečja in je povsem primerna tožničini starosti ter dejstvu, da je študentka, ki živi izven kraja svojega stalnega prebivališča. Ocenjeni stroški tudi niso tako visoki, da bi jih toženec ne mogel nositi v odmerjenem deležu. 8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki ga toženec izpostavlja v zvezi z njegovimi pridobitnimi zmožnostmi. Sodišče prve stopnje je argumentirano pojasnilo svojo oceno o njegovih pridobitnih zmožnostih. Poudarilo je, da se ne upoštevajo samo dejanski dohodki zavezanca, ampak tudi morebitni še neizkoriščeni potencialni dohodki. Podlago za oceno toženčevih pridobitnih zmožnosti je našlo v tožnikovi izpovedbi z dne 17. 10. 2013 (pravdna zadeva IV P 158/2012), kjer je izpovedoval o 800,00 EUR mesečnega dohodka. Toženec je zelo dober in cenjen restavrator ter ima potencialne možnosti, da si s tem delom pridobi dodatni zaslužek. Njegovo zatrjevanje, da se z restavratorstvom ne ukvarja več, ga namreč ne opravičuje. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo njegovim zatrjevanjem o slabem psihofizičnem stanju, ki naj bi mu onemogočalo ustvarjanje. Toženec teh svojih zatrjevanj ni ustrezno substanciral; tako ni konkretizirano navedel težav in morebitnega zdravljenja, pri čemer pa zgolj sklicevanje na sodne postopke ne predstavlja ustrezne trditvene podlage. Nobenega razloga tudi ni, da bi sodišče pri oceni sposobnosti toženca postavljalo strokovnjaka ekonomske stroke – takšnega dokaza toženec niti ni podal. 9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati zneska v višini 100,00 EUR iz naslova preživnine, ki naj bi jo plačevala E. K. za sina V. Toženec je v svoji izpovedbi namreč sam potrdil, da mu je za sina V. E. K. že dvakrat plačala po 100,00 EUR preživnine, medtem ko v pritožbi zatrjuje nasprotno. Sodišče je glede na njegovo izpovedbo pravilno upoštevalo predmetni znesek kot dohodek, sicer namenjen preživljanju sinov.

10. Sodišče prve stopnje navkljub zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje uslužbenca CSD M. in priče D. V. ni zagrešilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Uslužbenec CSD naj bi namreč izpovedal, da bi tožnica lahko pridobila štipendijo, če bi naslov svojega stalnega prebivališča prijavila na naslovu toženca. Ne vzdrži pritožbeni očitek, da je bil predmetni dokazni predlog zavrnjen brez utemeljenega razloga. Sodišče prve stopnje je v točki 3 obrazložitve pojasnilo, da tožnice ni mogoče siliti, da se preseli k tožencu, če tega ne želi; te okoliščine pa ji tudi ni mogoče šteti v škodo pri odmeri preživnine. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema argumentacijo sodišča prve stopnje, da tožnici tudi ni mogoče šteti v škodo, da ni želela fiktivno prijaviti svojega prebivališča na naslovu toženca.

11. Argumentirano je bil zavrnjen tudi dokazni predlog za zaslišanje toženčeve mame D. V. Predmetni dokazni predlog je nepotreben – preživninske zmožnosti toženca so bile namreč dovolj pojasnjene, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – že z njegovim lastnim zaslišanjem. Pritožbeno sodišče še dodaja, da morebitno pokrivanje stroškov vzdrževanja hiše s strani toženčeve matere še ne pomeni, da toženec nima sredstev za plačevanje preživnine v znesku, kot ga je prisodilo sodišče prve stopnje.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi, ki jih toženec uveljavlja v pritožbi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvam, v nadaljevanju: ZPP

(2) Uradni list SRS, št. 15/1976 - s spremembami in dopolnitvami.