Jedro

ZDDD na specifičen način ureja razporeditev delavca v drug državni organ in loči med prenehanjem delovnega razmerja v državnem organu ob takšni razporeditvi in prenehanjem delovnega razmerja brez zagotovitve drugega dela v okviru državnih organov.

V primeru razporeditve delavca v drug državni organ pride do prenehanja delovnega razmerja v državnem organu in sklenitve delovnega razmerja v drugem državnem organu na podlagi sporazuma predstojnikov o razporeditvi delavca.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu (I in III točke izreka) spremeni tako, da se pritožba tožnika zavrne kot neutemeljena in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločb predsednika Okrožnega sodišča v A. z dne 18.4.2000 in 26.5.2000, o razporeditvi tožnika na delovno mesto voznika - vzdrževalca pri tem sodišču in na ugotovitev, da tožniku na podlagi teh razporeditvenih odločb ni prenehalo delovno razmerje pri Okrajnem sodišču v A., kjer je do 18.4.2000 opravljal delo sodnega izvršitelja. Hkrati je zavrnilo tožnikov zahtevek, da ga je Okrajno sodišče v A. dolžno pozvati nazaj na delo in mu za nazaj izplačati razliko plače do višine obračunske osnove delovnega mesta sodni izvršitelj. Takšno odločitev je sprejelo ob ugotovitvi, da so bila delovna mesta sodnih izvršiteljev pri okrajnem sodišču na podlagi nove zakonske ureditve sodne izvršbe v mesecu aprilu 2000 ukinjena, da je pri Okrožnem sodišču v A. obstojalo za tožnika ustrezno prosto delovno mesto in da sta se o tej razporeditvi tožnika predhodno sporazumela pristojna predsednika obeh sodišč.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njegovemu zahtevku ugodilo.

Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri Okrajnem sodišču v A. ni zakonito prenehalo, saj mu ni bil izdan ustrezni dokončni sklep. Šele po prenehanju delovnega razmerja na podlagi dokončnega sklepa oziroma odločbe bi lahko pri Okrožnem sodišču v A. sklenil delovno razmerje in bil razporejen na ustrezno delovno mesto.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožnikove pritožbe in potrditve sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem navaja, da predpisi o delavcih v državnih organih izrecno urejajo možnost razporeditve delavca na ustrezno delo v drugem državnem organu na podlagi sporazuma predstojnikov obeh organov.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/2002) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

V skladu s 1. členom Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur.l. RS, št. 15/90 - 56/02) so se v spornem obdobju delovna razmerja v državnih organih urejala na podlagi določb Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) in na podlagi navedenega zakona. V skladu z 2. odstavkom 197. člena Sodnega reda (SR - Ur.l. RS, št. 17/95 - 102/01) je to veljalo tudi za sodno osebje oziroma delavce sodišč. Na podlagi navedenih določb je šteti ZDDO v razmerju do ZTPDR in ZDR glede urejanja delovnih razmerjih v državnih organih za lex specialis, katerega določbe se upoštevajo prednostno, s tem da so lahko z njim posamezna vprašanja urejena drugače od splošne ureditve v ZTPDR in ZDR.

ZDDO v 1. odstavku 31. člena ureja razporeditev delavca iz enega v drug državni organ tudi za primer, če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem državnem organu ni več potrebno, v drugem državnem organu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza znanju in izobrazbi delavca. Na podlagi določb 4. odstavka navedenega člena o takšni razporeditvi delavca sporazumno odločita predstojnika, v skladu s 3. odstavkom pa v tem primeru delavec sklene delovno razmerje v drugem državnem organu brez objave.

Na podlagi določb ZDDO (na primer 4. in 8. člen) sklepajo delavci delovno razmerje v državnem organu. Vendar to ne pomeni, da so posamezni državni organi glede statusa delodajalca v celoti izenačeni z organizacijami in delodajalci iz 1. odstavka 1. člena ZDR. V skladu z 2. odstavkom navedenega člena se določbe ZDR uporabljajo za delovna razmerja delavcev v organizacijah, ki opravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena in za delovna razmerja delavcev v organih družbenopolitičnih skupnosti (kamor se po sedanji terminologiji uvrščajo tudi državni organi) le v primeru, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Glede statusa državnega organa je tako tukajšnje sodišče na podlagi določb ZPP že sprejelo stališče, da v delovnem sporu med delavcem in delodajalcem ne more biti stranka posamezno ministrstvo oziroma posamezni državni organ, temveč le Republika Slovenija, kot pravna oseba, s sočasno navedbo ministrstva oziroma upravnega organa, v katerem naj bi bil delavec v delovnem razmerju (sklep, opr. št. VIII Ips 145/96, z dne 15.4.1997).

Ob takšni opredelitvi delodajalca v zvezi z delovnimi razmerji delavcev v državnih organih je potrebno šteti, da je zakonodajalec v 31. členu ZDDO posebej uredil inštitut razporeditve delavca iz enega v drug državni organ, in sicer tako, da se razporeditev izvede z izdajo ustreznega razporeditvenega sklepa na podlagi sporazuma predstojnikov prizadetih državnih organov. V posledici takšne razporeditve hkrati preneha delovno razmerje v prvem in sklene delovno razmerje v drugem državnem organu, kamor je delavec razporejen, saj je redni postopek objave prostega delovnega mesta, na katerega je delavec razporejen, pri tem izrecno izključen. Da ZDDO na specifični način ureja razporeditev delavca v drug državni organ in da loči med prenehanjem delovnega razmerja v državnem organu ob takšni razporeditvi od prenehanja delovnega razmerja brez zagotovitve drugega dela v okviru državnih organov, izhaja tudi iz določb 7., 24., 31.a, 33., 55. in 57. člena zakona. Sodišče druge stopnje je zato zmotno štelo, da pridejo v tem primeru v poštev tudi določbe 78. člena ZTPDR in 102.a člena ZDR o izdaji posebnega sklepa oziroma dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja tožnika v državnem organu, kjer je delal dotlej, to je v tem primeru pri Okrajnem sodišču v A., saj ZDDO s posebno ureditvijo razporeditve delavca v drug državni organ navedene določbe ZTPDR in ZDR izključuje.

Glede na povedano je revizijsko sodišče na podlagi določb 1. odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožnikovo pritožbo zavrnilo ter kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Upoštevaje dejansko stanje, kot sta ga ugotovili obe nižji sodišči (prenehanje potreb po tožnikovem delu pri Okrajnem sodišču v A. zaradi ukinitve del sodnega izvršitelja, prosto delovno mesto voznika - vzdrževalca s IV. stopnjo zahtevnosti pri Okrožnem sodišču v A., priznanje obračunske osnove za to delovno mesto, tožnikova formalno priznana poklicna izobrazba IV. stopnje zahtevnosti, sporazum obeh predsednikov sodišč o tožnikovi razporeditvi), revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo sodišča prve stopnje o obstoju dejanskih razlogov za razporeditev tožnika na delovno mesto voznika - vzdrževalca pri Okrožnem sodišču v A. z obračunsko osnovo plače, kot je predvidena za to delovno mesto, v skladu z določbami 31. člena ZDDO. Glede na povedano sta bili tudi po presoji revizijskega sodišča sporni razporeditveni odločbi zakoniti in tožnikov zahtevek zato neutemeljen.

V skladu z 2. odstavkom 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS, št. 19/94 in 20/98) tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.