Jedro

Tožnik je v prošnji, ki jo je vložil 7. 10. 2011, zaprosil za dodelitev nujne BPP. Vendar pa iz same prošnje in priloge izhaja, da za to ni navedel razlogov in ni z ničemer dokazal nastopa okoliščin, ki dodelitev nujne BPP terjajo, kot to zahteva ZBPP v drugem odstavku 36. člena (ni bilo opredeljeno dejanje, ki ga je nujno potrebno opraviti, da se prosilec izogne posledicam, niti predloženi o tem dokazi), zato organ prošnje, ne da bi bila dopolnjena, ni mogel reševati meritorno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011 z dne 31. 8. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Prošnjo je ob uporabi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil kot neutemeljeno, potem ko je tožnik popolno prošnjo za BPP, iz katere je bilo razvidno, da prosi za BPP za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011 z dne 31. 8. 2011, in da je bila ta njegovemu pooblaščencu vročena 26. 9. 2011, vložil 27. 10. 2011, ter ko je izračunal, da se je prekluzivni 30-dnevni zakonski rok za vložitev revizije oziroma predloga za dopustitev revizije po 367. oziroma 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iztekel (pred tem) 26. 10. 2011, in ugotovil, po preveritvi v vpisniku sodišča, da tožnik revizije ni vložil. V obrazložitvi odločbe organ za BPP pojasnjuje, da v prošnji, ki jo je tožnik vložil 7. 10. 2011, ta ni navedel, zaradi vložitve katerega izrednega pravnega sredstva zoper prej navedeno sodbo prosi za BPP in tudi ne podatka o datumu, ko mu je bila navedena sodba vročena. Prošnja za BPP je bila tako nepopolna. Na poziv organa je tožnik prošnjo sicer pravilno dopolnil, vendar zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev revizije zaprošene BPP ni bilo več smiselno dodeliti.

V tožbi tožnik navaja, da je v prošnji za BPP, ki jo je sodišče prejelo 7. 10. 2011, konkretno navedel izredno pravno sredstvo, to je revizijo, zaradi vložitve katere je prosil za BPP. Pri tem se sklicuje na navedbe v prilogi prošnje in jih povzema "...je nujno, da sodišče na predlog oškodovanca uvede revizijo poslovanja med obvladujočo družbo ... in odvisno družbo ..., ki bi nedvoumno pokazala nezakonito poslovanje omenjenih družb...". Ker je njegov pooblaščenec sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011 z dne 31. 8. 2011 prejel 26. 9. 2011, je dne 7. 10. 2011 podana prošnja za BPP pravočasna oziroma vložena znotraj zakonskega roka za vložitev revizije. Glede na to sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter organu, ki jo je izdal, zadevo vrne v ponovno odločanje. V dokazne namene tožbi prilaga listine, ki so del spisa v zadevi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti prereka tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. Na tožbene navedbe pa še odgovarja, da je tožnik v vlogi, ki jo je priložil prošnji za BPP, navajal revizijo poslovanja, ki se izvaja po Zakonu o gospodarskih družbah, in ne, da prosi za BPP za postopek revizije kot izrednega pravnega sredstva. Ker je bilo v prošnji navedeno le, da tožnik prosi za BPP za izredna pravna sredstva ter v njej ni bilo podatka o datumu vročitve sodbe, zoper katero želi vložiti izredno pravno sredstvo, ga je organ za BPP moral pozvati k dopolnitvi prošnje. Prošnja za BPP pa je bila dopolnjena, ko je že potekel 30-dnevni rok za vložitev revizije. Tožena stranka glede na to sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik prošnjo za BPP zaradi vložitve revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011 z dne 31. 8. 2011 vložil znotraj zakonskega roka za vložitev revizije oziroma predloga za dopustitev revizije v skladu s 367. oziroma 367.b členom ZPP. Tožena stranka navaja, da ne, in se pri tem sklicuje na nepopolnost prošnje, ki jo je organ za BPP prejel 7. 10. 2011 ter na okoliščino, da je bila prošnja pravilno dopolnjena šele po pozivu organa dne 27. 10. 2011, ob tem ko se je rok za vložitev revizije oziroma predloga za dopustitev revizije iztekel, kar v zadevi ni sporno, 26. 10. 2011. Sodišče ji v tem pritrjuje. Tudi po presoji sodišča organ za BPP o prošnji, v kateri tožnik ni navedel, da prosi za BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva revizije, in v kateri ni bil naveden datum, ko je bila navedena sodba tožniku vročena, meritorno ni mogel odločati, ker je bila nepopolna. ZBPP v 32. členu kot obvezno sestavino prošnje med drugim določa navedbo podatkov o zadevi ter navedbo željene oblike pravne pomoči in obsega brezplačne pravne pomoči (četrta in peta alineja tretjega odstavka 32. člena). Brez navedbe teh dejstev in okoliščin v prošnji namreč organ ne more presoditi okoliščin in dejstev o zadevi kot pogojev za dodelitev BPP po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči; po prvi alineji tega odstavka mora biti izpolnjen pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku tega člena ZBPP opredeljuje, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to dopuščal, ali če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Upoštevanje pogojev po prvem odstavku 24. člena ZBPP pa organu narekuje tretji odstavek 11. člena tega zakona, ki določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo poleg finančnega položaja prosilca tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč).

Sodišče ne sprejema kot utemeljenih tožbenih navedb o tem, da je tožnik že v prošnji za BPP, ki jo je organ za BPP prejel 7. 10. 2011, navedel, da prosi za BPP zaradi vložitve revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper prej navedeno sodbo. Iz povzetega dela vsebine (sicer obširne) priloge k prošnji, na katerega se tožnik sklicuje v tožbi, namreč izhaja, da je nujno, da sodišče na predlog oškodovanca uvede revizijo poslovanja med gospodarskima družbama, ki bi pokazala nezakonitost poslovanja teh družb, in ne da prosi za BPP za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva. Navedeno prilogo pa je tožnik tudi naslovil kot „vloga za odobritev BPP za izredna pravna sredstva“, v nadaljevanju pa ponovno navedel, da prosi za BPP za izredna pravna sredstva zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011, in enako tudi v sami prošnji. Zato se sodišče s toženo stranko strinja, da je bila prošnja za BPP, vložena 7. 10. 2011, glede zaprošene BPP (oblike, obsega) nepopolna, in tudi glede podatkov o sami zadevi (datum vročitve sodbe). Če pa je bila potrebna dopolnitev prošnje, ter je tožnik prošnjo dopolnil 27. 10. 2011, kar ni sporno, tožnik s tožbenimi navedbami o tem, da je bila prošnja, vložena 7. 10. 2011, vložena pravočasno oziroma znotraj zakonskega roka za vložitev revizije, ne more uspeti.

Sodišče še dodaja, da iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik v prošnji, ki jo je vložil 7. 10. 2011, zaprosil za dodelitev nujne BPP. Vendar pa iz same prošnje in priloge izhaja, da za to ni navedel razlogov in ni z ničemer dokazal nastopa okoliščin, ki dodelitev nujne BPP terjajo, kot to zahteva ZBPP v drugem odstavku 36. člena (ni bilo opredeljeno dejanje, ki ga je nujno potrebno opraviti, da se prosilec izogne posledicam, niti predloženi o tem dokazi). Zato organ prošnje, ne da bi bila dopolnjena, ni mogel reševati meritorno (niti kot prošnje za nujno BPP). Iz spisne dokumentacije izhaja, da je organ za BPP tožnika pozval k dopolnitvi prošnje, vložene 7. 10. 2011, s pozivom z dne 17. 10. 2011, odpravljenim 18. 10. 2011, o katerega prispetju ga je pošta obvestila 20. 10. 2011, kar pomeni, da je bil tožnik k dopolnitvi prošnje pozvan v času, ko bi prošnjo (še) mogel pravočasno dopolniti (organ pa priznati zaprošeno BPP). Zato po presoji sodišča postopek odločanja o prošnji ni mogel biti razlog za to, da je bilo zaprošeno BPP zaradi zamude roka za vložitev revizije treba odkloniti.

Glede na dejstva, kot jih je v postopku ugotovil organ za BPP in izhajajo iz izpodbijane odločbe, pri čemer sodišče po povedanem glede na spisno dokumentacijo in tožbene navedbe ne najde podlage za presojo, da bi bila ugotovljena nepravilno - in sicer da je bila popolna prošnja za BPP za vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 854/2011 z dne 31. 8. 2011 vložena 27. 10. 2011, prekluzivni zakonski rok za vložitev revizije pa se je iztekel 26. 10. 2011, tožnik pa do izteka tega roka revizije ni vložil - je tudi po presoji sodišča organ za BPP tožnikovo prošnjo ob uporabi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP mogel zavrniti, kot da je podana v zadevi, v kateri tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, tako da ni razumno vlagati pravnega sredstva, zaradi vložitve katerega je bila prošnja za BPP vložena. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v navedenem smislu prepozni prošnji za BPP ni mogoče ugoditi (sodba I Up 406/2002 z dne 23. 10. 2002).

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.