Jedro

ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v tej zapuščinski zadevi izdalo dodatni sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da spada v zapuščino po pok. I. M. še premoženje, ki ji je bilo vrnjeno kot članici ASK (v nadaljevanju agrarna skupnost) na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS) - solastniški delež pri večjem številu nepremičnin (določno navedenih). Za dedinjo tega premoženja je razglasilo J.M. in odredilo vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi v njeno korist. 2. Zoper sklep se je J.M. pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Dopisa z dne 22.9.2021, na katerega vročitev se je oprlo sodišče in štelo, da se je prijavila k dedovanju, ni nikoli prejela. Pritožnica je slabega zdravstvenem stanja, zaradi katerega ne želi nikakršnih obveznosti v zvezi z nepremičninami iz izpodbijanega sklepa. Tudi ne izpolnjuje pogoja usposobljenosti za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti. Ne razume, zakaj je sodišče za dedinjo določilo njo, saj se je k dedovanju prijavila J.G., ki si želi dedovati. Pritožnica se v svojem imenu in v imenu svojih potomcev odpoveduje dedovanju nepremičnin po pokojni IM, navedenih v dodatnem sklepu o dedovanju. Sodišče tudi ni opravilo glavne obravnave, ki bi jo moralo, kjer bi se dediči lahko izjavili in bi se ugotavljalo ali in kdo izpolnjuje pogoje in ali si želi dedovati. Kršena ji je bila pravica do izjave in do izvajanja dokazov ter do seznanitve s stanjem postopka pred odločitvijo. Sama se ni odpovedala obravnavanju zadeve pred sodiščem. Sodišče naj nepremičnine dodeli nekomu, ki jih je sposoben obdelovati in zanje skrbeti, ker si sama tega ne želi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tej zadevi so predmet dedovanja premoženjske pravice zapustnice, ki so bile vrnjene v postopku vračanja premoženja agrarni skupnosti, vzpostavljeni na podlagi ZPVAS, zapustnica pa je bila tedaj že pokojna. Gre za t.i. "prvo dedovanje" vrnjenega premoženja. Sodišče se je pri odločitvi oprlo na 8. člen ZPVAS. V razlogih je ugotovilo, da se agrarna skupnost ni preoblikovala v agrarno skupnost po Zakonu o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS). Povzelo je vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju1, v katerem je bilo ugotovljeno, da bi kot zakoniti dediči po pok. I.M. prišli v poštev zapustničini nečaki Z.M. do 1/3, K.K. in A.V. vsak do 1/6 ter zapustničini nečaki A.M., A.T.M. D.M. vsak do 1/9, da pa je bil za oporočnega dediča zapustničinega premoženja razglašen Z.M. Sodišču dediči A.T.M., A.M. in D.M. in A.V. oziroma njihovi potomci niso bili znani, zato je izvedlo ediktalni postopek, v katerem se ni javil nihče. Glede preostalih zapustničinih nečakov je ugotovilo, da so vsi že pokojni in kdo so njihovi pravni nasledniki ter slednje pozvalo k podaji dedne izjave. Ugotovilo je, da sta se dva pravna naslednika dediča Z.M. z dedno izjavo odpovedala dedovanju, njegova tretja pravna naslednica (pritožnica) pa na poziv ni odgovorila, pravna naslednica po zakoniti dedinji K..K, J.G. pa uveljavljala nujni delež. Ker nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, je na podlagi analogne uporabe 50. člena ZAgrS kot dedinjo določilo J.M., ki ima prebivališče bližje občini, kjer leži agrarna skupnost, kot J.G. 5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče pravilno povzelo določbo drugega odstavka 8. člena ZPVAS, ki ureja vračanje premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti in določa, da v primeru, ko je prejšnji imetnik premoženjske pravice, ki je že mrtev, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Pri tem lahko premoženjske pravice deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v naravi.

6. Dedovanje naknadno najdenega premoženja ureja ZD v 221. členu. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin (drugi odstavek 221. člena ZD). V konkretni zadevi je bila zapuščinska obravnava po pok. I.M. že opravljena, zato ne glede na to, da najdeno premoženje sestoji iz nepremičnin, sodišču ni bilo treba opraviti nove zapuščinske obravnave. Prvostopenjsko sodišče s tem, ko je ni opravilo, ni kršilo pritožničine pravice do obravnavanja in očitana kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podana.

7. Pritožbeno sodišče pa je ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 221. člena ZD, saj pri ugotavljanju kdo je dedič po pok. J.M. in njegovi pravni nasledniki, ni izhajalo iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, s katerim je bil za oporočnega dediča zapustničinega premoženja razglašen zapustničin nečak, Z.M. Sklep o dedovanju namreč rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju.2 V konkretnem primeru glede na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju do zakonitega dedovanja sploh ni prišlo. Zato je sodišče po nepotrebnem ugotavljalo kdo so zakoniti dediči po pokojni zapustnici in njihovi pravni nasledniki ter pridobivalo njihove dedne izjave.3 Oporočni dedič je podedoval celotno premoženje zapustnice in le njegovi pravni nasledniki so lahko dediči naknadno najdenega premoženja.

8. Iz razlogov prvostopenjskega sodišča je med drugim mogoče povzeti, da nihče izmed pravnih naslednikov oporočnega dediča ni član agrarne skupnosti, zaradi česar vrnitev premoženja v naravi ne pride v poštev. Res je sicer, da ZPVAS take situacije izrecno ne ureja, vendar pa pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba v takem primeru analogno uporabiti 50. člen ZAgrS. Starejša sodna praksa4, ki je zagovarjala to stališče, je bila že presežena s kasnejšimi odločbami5. ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti6. 9. Ker je odločitev iz navedenih razlogov nepravilna, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Prvostopenjsko sodišče naj v nadaljevanju postopka ob upoštevanju določb 221. člena ZD odloči v skladu z 8. členom ZPVAS.

1 Sklep Temeljnega D x/91 z dne 4.6.1993. 2 Primerjaj: VSRS sodba II Ips 17/2020 z dne 25.9.2020, VSL sklep I Cp 1849/2001 z dne 4.9.2002. 3 V tej luči je pravno nepomembna (sicer protispisna trditev pritožnice), da ni prejela dopisa sodišča z dne 22.9.2021, da poda dedno izjavo. 4 Npr. sklepi VSL: II Cp 2402/2015 z dne 18.11.2015, I Cp 780/2016 z dne 10.8.2016, I Cp 3075/2016 z dne 15.3.2017 in II Cp 1537/2015 z dne 23.8.2017, VSK sklep I Cp 493/2018 z dne z dne 9.10.2018. 5 VSL sklep II Cp 1102/2019 z dne 22.1.2020 in VSK sklep I Cp 606/2019 z dne 22.4.2020. 6 Tako npr. tudi sklep VSL: II Cp 3509/2012 z dne 3.7.2013, II Cp 2423/2013 z dne 8.1.2014, i Cp 1444/2015 z dne 8.7.2015 in VSK sklep 752/2015 z dne 9.12.2015.