Jedro

Ustno sklenjena menjalna pogodba glede nepremičnin ne more konvalidirati, če eden od pogodbenikov po menjalni pogodbi namenjene mu nepremičnine nikoli ni prevzel v posest in uživanje, saj taka pogodba ni pretežno izpolnjena, ne glede na uživanje in posest, ki jo izvršuje drugi pogodbenik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku tožnika za plačilo 514.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, zavrnilo pa je zahtevek, po katerem je tožnik terjal ugotovitev, da je menjalna pogodba, ki je bila sklenjena med pokojnim F.B. (pravnim prednikom toženke) in tožnikom za zamenjavo nepremičnine parc. št. 2158/2 in 2159/2, obe k.o. D., za nepremičnino parc. št. 2005 iste k.o. veljavna ter izstavitev za zemljiško knjigo sposobne listine, na podlagi katere se bo lahko vknjižila lastninska pravica v skladu s to pogodbo. Sodišče je še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe in sicer iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici tega zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno presojalo izjave tožnika, da ne on niti pokojni F.B. zamenjanih parcel nista začela uživati. Tožnik je z uživanjem mislil takšen način uporabe, ki bi mu prinašal plodove, za kar pa zamenjano zemljišče, ki je ob cesti, niti ni primerno. Vendar pa ima od zamenjave dalje na tem zemljišču zloženo opeko in zidake.

Tožena stranka pa se pritožuje zoper obsodilni del sodbe - kolikor ji je naloženo v plačilo več kot 359.800,00 SIT in sicer iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da ji naloži v plačilo le 359.800,00 SIT, v ostalem pa tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje glede stroškov oskrbe zmotna saj po njenem mnenju ne dosegajo 500,00 SIT dnevno ampak največ 350,00 SIT dnevno.

Pritožbi nista utemeljeni.

Očitek tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje glede veljavnosti menjalne pogodbe, ni utemeljen. Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb, da ima tožnik v rabi zamenjano nepremičnino, sodišče ne more priti do sklepa, da je menjalna pogodba med strankama veljavna. Za pogodbe o prometu z nepremičninami se zahteva, da so sklenjene v pismeni obliki (5. člen Zakona o prometu z nepremičninami, Ur.l. RS št. 19/76) sicer so nične. Pravilo pa je, da je tudi tista pogodba, za katero se sicer zahteva pismena oblika, veljavna, čeprav ni sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale (73. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Upoštevajoč to določbo pa, četudi bi sodišče ugotovilo, da tožnik res uživa zamenjano nepremičnino, ne bi bilo zadoščeno zahtevi glede pretežne izpolnitve obveznosti pogodbe, saj gre v tem primeru samo za enostransko izpolnitev, ki pa nikakor ne more biti pretežna. Da bi namreč po ustni menjalni pogodbi pravnemu predniku toženke namenjeno nepremičnino tudi slednji že kdaj za svojega življenja prevzel v posest in uživanje, tožnik ne v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi sploh ne zatrjuje (temveč zaslišan kot stranka celo izrecno izpoveduje, da temu ni bilo tako). Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje torej pravilno ugotovilo, da ustna menjalna pogodba, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in sedaj pokojnim F.B., ni veljavna.

Glede pritožbenega očitka tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče povzema, da je prvostopno sodišče z zaslišanjem številnih prič ugotovilo, da je tožnik ves čas dobro skrbel za pokojnega F.B.. Glede na nudeno oskrbo je sodišče prve stopnje povsem primerno ocenilo stroške takšne oskrbe.

Ker po obrazloženem niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba na podlagi določbe 368. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi.

Določbe ZPP in ZOR, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).