Jedro

Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. sodijo parc. št. 1 k. o. X, denarna sredstva na računu ... pri ..., 91 delnic ... in osebni avto ..., reg. št. ..., star 11 let. Čisto vrednost zapuščine je ocenilo na 133.000,00 EUR in od te vrednosti odmerilo sodno takso v višini 756,00 EUR. Ugotovilo je, da po zapustniku nastopi zakonito dedovanje in kot dediče razglasilo dediče III. dednega reda, in sicer B. B., C. C., D. D., E. E., vsako do 1/12 zapuščine, F. F., G. G. do 1/24 zapuščine, H. H. do 1/12 zapuščine, I. I. do 1/8 zapuščine, J. J., K. K. in L. L., vsakega do ¼ zapuščine, M. M. do 1/8 zapuščine, N. N. do 1/16 zapuščine in O. O. do 1/16 zapuščine. V teh deležih je med dediče razdelilo premoženje, razen delnic H., ki pa jih dediči dedujejo tako, da B. B., C. C., D. D. in E. E. prejmejo po 8 delnic, F. F., G. G., J. J., K. K., L. L. po 4 delnice, H. H. po 7 delnic, I. I. in M. M. po 11 delnic ter N. N. in O. O. po 5 delnic. Odredilo je vknjižbo nepremičnin v zemljiško knjigo, prepis lastninštva vrednostnih papirjev ter naročilo ... da denarna sredstva z zapustnikovega računa v sorazmernem deležu nakaže razglašenim dedičem.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja I. I. Opozarja, da je sodišče nepravilno ugotovilo krog dedičev III. dednega reda v delu, ki se nanaša na dedovanje po dedku in babici po materini strani. Pokojnikov dedek P. P. k je bil vnovič kot vdovec poročen z R. R., to je pokojnikovo babico po materini strani. Z njo je imel le dva skupna otroka, to je S. S., poročeno ..., ki je bila zapustnikova mati, in I. I., poročeno ..., ki še živi. Ta zato pride v poštev kot edina dedinja III. dednega reda in bi morala dedovati drugo polovico zapuščine po zapustniku po dedku in babici po materini strani. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu o dedovanju izhajalo iz stališča, da sta dedek in babica po materini strani imela štiri skupne otroke, to je pokojnega T. T., živečega otroka M. M., pokojnega otroka U. U. ter I. I.. Zato je nepravilno določilo dedne deleže dedičev N. N. in O. O. (po T. T.), L. L., J. J. in K. K. (po P. P.) ter M. M. in I. I. Razen slednje dediči ne morejo priti v poštev kot dediči III. dednega reda, saj takšen krog pomeni dedka po materini strani, otroke dedka s prvo ženo in babico. Če sodišče ne bi ugodilo zahtevi I. I., da je edina dedinja po dedku in babici po materini strani, pa bi morala dedovati vsaj ¼ zapuščine po strani babice, drugo četrtino zapuščine po dedku P. P. pa naj dedujejo njegovi štirje otroci oziroma po vstopni pravici njihovi potomci. Po tem izračunu bi pritožnica dedovala 5/16 celotne zapuščine, M. M. 1/16 celotne zapuščine, N. N. in O. O. vsaka 1/32 celotne zapuščine, L. L., J. J. in K. K. pa vsak 1/48 celotne zapuščine. V izpodbijanem sklepu pri dedičih po dedku in babici po materini strani ni podatkov glede sorodstva do pokojnega. Sodišče bi moralo določiti dediča zapustnikovega vozila, saj na podlagi sklepa o dedovanju na pristojni upravni enoti ni mogoče prenesti lastništva. Sodišče tudi ni pravilno povzelo izjav dedičev in stanja na zapustnikovem bančnem računu, saj je bil denar delno porabljen za pogreb.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da v izpodbijanem sklepu ni podatkov glede sorodstvenega razmerja vseh dedičev do pokojnega, s tem pa ni razlogov o odločilnih dejstvih, od katerih je odvisna pravilna uporaba določila 19. člena Zakona o dedovanju (ZD). Izpodbijani sklep ima torej takšne pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, kar je narekovalo njegovo razveljavitev na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

5. Če držijo pritožbene trditve (o čemer izpodbijani sklep nima razlogov), da je edino pritožnica skupna dedinja pokojnikovega dedka P. P. in njegove babice R. R., ostali ugotovljeni dediči po materini strani (N. N., O. O., M. M., L. L., J. J., K. K.) pa so zgolj v sorodstvenem razmerju z zapustnikovim dedkom P. P., njihovi dedni deleži ne morejo biti enaki kot pritožničini. Skladno z 19. členom ZD ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od njiju umrl pred zapustnikom, dedujejo ta del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, če dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci. Pritožbeno stališče, da je pritožnica edina dedinja po dedku in babici po materini strani ter ji pripada zato polovični dedni delež celotnega premoženja, ni točno, je pa njen dedni delež kot skupne dedinje tako po dedku kot babici zapustnika večji, kot bi bil delež dedičev zgolj enega od starih staršev. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje preveri sorodstveno razmerje dedičev po starih starših pokojnika po materini strani, obrazloži sorodstvene vezi in nato določi dedne deleže upoštevajoč določila 18. in 19. člena ZD.

6. Ker sodišče zadevo vrača v ponoven postopek, bodo imeli dediči tudi možnost, da sklenejo dedni dogovor glede zapustnikovega vozila, kar bo olajšalo njegov prepis na upravni enoti. Brez takšnega dogovora sodišče ne more imenovati zgolj enega dediča zapustnikovega vozila in je nasprotno pritožbeno stališče zmotno. V zvezi z navedbo o stanju na bančnem računu zapustnika pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo banka z računa lahko prenesla le sredstva, ki na njem obstajajo, in v skladu z dednimi deleži posameznega dediča, ki jih bo sodišče v ponovnem postopku ugotovilo z novim sklepom o dedovanju.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 174. člena ZD, po katerem vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.