Jedro

Utemeljeno je zaključiti, da ZKP od sodišča ne terja, da iz kazenskega spisa izloči besedilo, ki povzema vsebino nedovoljenih dokazov, temveč je temu zadoščeno že s samo izločitvijo takšnih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z uvodoma navedenim sklepom ugodilo predlogu zagovornice obdolžene A. A. za izločitev dokazov in iz spisa izločilo listine, ki so v izreku taksativno naštete.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega B. B. iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu senatu predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni in iz spisa izloči še vse dokaze, ki bi morali biti izločeni, oziroma sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeni senat ugotavlja, da se pritožnik strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na izločene dokaze, razen v delu, ko sodišče prve stopnje ni izločilo mnenja oziroma poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) o preiskavi snovi. Slednje se po prepričanju pritožnika nahaja v spisu, saj je analizo zaseženih snovi na predlog tožilstva odredilo sodišče prve stopnje.

5. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da mora sodišče tudi samo, ko spozna, da je določen dokaz nezakonit, tega ustrezno izločiti, vendar pa prepričanje pritožnika, da se v spisu nahaja poročilo NFL o preiskavi snovi, ne drži. Iz sklepa o uvedbi preiskave z dne 7. 8. 2023 resda izhaja, da je sodišče v točki 149 obrazložitve napisalo, da bo odredilo analizo vseh zaseženih mamil, vendar pa pregled spisovne dokumentacije razkrije, da takšna odredba nato nikoli ni bila izdana, zato NFL poročila o preiskavi snovi, ki je bila zasežena C. C. in D. D. dne 22. 3. 2023, tudi ni moč najti. Glede na ugotovljeno tako ne pride v poštev uporaba doktrine sadeža zastrupljenega drevesa, na katero opozarja pritožnik. Bodo pa na podlagi omenjene doktrine predmet nadaljnjih izločitev dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi obeh nezakonitih zasegov in se v spisovnem gradivu dejansko nahajajo.

6. V preostalem se pritožnik zavzema za izločitev besedila listin, s katerimi se je reproduciralo vsebino izločenih dokazov, katere primeroma tudi našteje, vendar pa se pritožbeni senat s takšnim pritožbenim izvajanjem ne strinja, saj Zakon o kazenskem postopku v drugem odstavku 18. člena določno navede, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Razlaga citirane zakonske določbe zato po oceni pritožbenega senata ne pušča nobenega dvoma, da so predmet izločitve lahko le dokazi, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, z izjemo dela besedila kazenske ovadbe (6. alineja izreka izpodbijanega sklepa), tudi storilo. Glede na pojasnjeno je utemeljeno zaključiti, da ZKP od sodišča ne terja, da iz kazenskega spisa izloči besedilo, ki povzema vsebino nedovoljenih dokazov, temveč je temu zadoščeno že s samo izločitvijo takšnih dokazov. Nenazadnje sodeči sodnik oziroma senat na besedilo vlog strank in sodnih pisanj, ki povzemajo vsebino nedovoljenega dokaza in niso del dokaznega gradiva, ne more in ne sme opreti odločbe, s čimer ostajajo brez vpliva na proces odločanja, kar pa je temeljni cilj navedenega zakonskega določila.

7. Izpodbijani sklep je glede na obrazloženo pravilen, prav tako pritožbeni senat ni zaznal kršitev, ki jih na podlagi petega odstavka 402. člena ZKP preverja po uradni dolžnosti, zato je ob neutemeljenih pritožbenih navedbah pritožbo zagovornika obtoženega B. B. zavrnil kot neutemeljeno.