Jedro

Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo prišlo v obdobju od izgradnje do lastninjenja do sprememb v obsegu pripadajočega zemljišča. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) ugotovilo, da imajo parcele 351/56, 351/52 in 357/5 vse k. o. 00001 položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini in lastninska pravica na njih učinkuje v korist vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu X. (ID stavbe 0000-767)(I. točka izreka) in (2) v ostalem delu, tj. glede parcel 351/53 in 357/6 predlog zavrnilo (II. točka izreka).

2.Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper I. točko izreka navedenega sklepa, kolikor se nanaša na parcelo 351/32, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ugotovljeni obseg pripadajočega zemljišča na vzhodni strani stavbe proti bencinskemu servisu je pretiran. Celotni del parcele 351/32 ni namenjen izključni rabi stavbe. Stavba je bila zgrajena kot samski dom. Samski stanovalci niso nikoli uporabljali celotne parcele v izmeri 1.240 m2. Po spremenjenih pravilih iz 43. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) je treba upoštevati, kakšne pravne posledice so nastale na podlagi pravil, ki so izpeljevala inverzijo načela superficies solo cedit. Način ugotavljanja pripadajočega zemljišča je lahko različen že glede na pravno podlago za pridobitev lastninske pravice. Pri stavbah, zgrajenih na družbenih zemljiščih, se je namembnost za redno rabo lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je kasneje tudi spreminjala. Za obseg pripadajočega zemljišča je tako odločilno stanje ob lastninjenju v letu 1997 (tako tudi VS RS II Ips 128/2018).

Po gradbenih načrtih je bila na parceli predvidena hortikulturna ureditev, ki ni bila v celoti realizirana. Prostor na vzhodni strani parcele 351/32 je prazen, kar po urbanističnih standardih ne pomeni okrasne emisijske zamejitve. Nasprotna ugotovitev sodišča, ki se opira na izvedensko mnenje urbanistične stroke, je zmotno. Poleg tega je bila na vzhodni strani stavbe predvidena razširitev obrata.

Zmotno je stališče, da je z navedbami v vlogi z dne 25. 9. 2023 prekludirana. Že v odgovoru na predlog je ugovarjala, da sicer ne nasprotuje ugotovitvi, da zemljišče 351/32 pripada k stavbi na X., se pa ne strinja s predlaganim obsegom pripadajočega zemljišča.

Glede pretekle rabe sodišče ni zaslišalo nobenega etažnega lastnika, ampak se je zadovoljilo z njihovimi navedbami v predlogu in na ogledu. Trditve, da so prostor uporabljali za igro in počitek, stanje v naravi ne potrjuje.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog jasno navedla, da predlogu glede parcele 351/32 ne nasprotuje. Na izvedensko mnenje ni podala pripomb. V postopku se je pokazalo, da so stanovalci ves čas skrbeli za navedeno parcelo. Dokaznih predlogov v zvezi s tem nasprotna udeleženka ni podala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo pripadajoča zemljišča k stavbam v soseski. V pritožbenem postopku je sporna pripadnost parcele 351/32. Pritožnica (občina) meni, da niso izpolnjene predpostavke za ugotovitev pripadajočega zemljišča in da je parcela v javni lasti.

6.Po 1. odst. 42. čl. ZVEtL-1 je pripadajoče zemljišče tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča sodišče upošteva zlasti: - katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, skupaj s spremljajočo dokumentacijo, - katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, - preteklo redno rabo zemljišča ter - merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču (1. odst. 43. čl. ZVEtL-1).

7.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je bila stavba na X. zgrajena v letu 1977 v sklopu gradnje ... naselja, - da je stavba umeščena v sosesko, ki je bila načrtovana kot celovita, zaključena mestna soseska, - da parcelacijski načrt kot sestavni del ZN vsebuje stavbno zemljišče za vsak objekt z navedbo tlorisa in površino stavbnega zemljišča, - da je za obravnavano stavbo navedeno: 350 m2 tloris, 1940 m2 stavbno zemljišče, kar ustreza današnjima parcelama 351/32 in 357/5, - da kasnejše spremembe ZN niso posegale v navedeni parcelacijski načrt in jih ni bilo niti v drugih kasnejših prostorskih aktih, - da je parcela na severnem delu v naravi okrasna in emisijska zelenica z okrasnim grmom in živo mejo, ob robovih zaščiteno z linijo kovinskih količkov, na severozahodnem delu je urejen dostop in dovoz do stavbe in dvorišče, na zahodnem zelenica ob stavbi, na južnem delu zatravljena zelenica, obrasla s posamičnimi visokimi listavci, na južni strani pa je izhod iz zaklonišča, kar potrjuje mnenje izvedenke, da je celotna zelenica v redni rabi stavbe kot okrasna in emisijska zamejitev.

8.Neutemeljen je pritožničin očitek o zmotnem neupoštevanju navedb, podanih v vlogi z dne 25. 9. 2023. Iz podatkov spisa izhaja, - da se je pritožnica v odgovoru na predlog strinjala s predlogom, da je parcela 351/32 pripadajoče zemljišče k stavbi na X.,2 - da na mnenje izvedenke urbanistične stroke, vročeno 16. 3. 2021, ni podala pripomb (in da je bila opozorjena, da kasnejših pripomb sodišče ne bo upoštevalo), - da so bili udeleženci na naroku, ki ga je sodišče opravilo 24. 5. 2023 na kraju samem in na katerem je bila pritožnica navzoča, opozorjeni, da z izjemo iz 3. odst. 286. čl. ZPP sodišče kasnejših navedb in dokazov ne bo upoštevalo, - da nasprotna udeleženka na naroku ni podala novih navedb ali predlagala dokazov v zvezi s parcelo 351/32, da se je na naroku razpravljalo predvsem o pripadnosti parcel 357/6 in 351/53, da so predlagatelji navedli, da so vsa leta od izgradnje urejali, kosili in pobirali smeti na zelenici (ki obsega sporno parcelo in prej navedeni parceli), - da je bil po naroku izdelan elaborat parcelacije, ki je bil 26. 7. 2023 vročen nasprotni udeleženki, - da je nasprotna udeleženka 25. 9. 2023 vložila vlogo, v kateri je navedla, da sporna parcela ni v celoti pripadajoče zemljišče k stavbi na X., da je bil v stavbi ves čas samski dom, da stanovalci stavbe niso nikoli uporabljali celotne parcele in da je v skladu s pravili ZVEtL-1 treba upoštevati te spremembe in upoštevati stanje ob lastninjenju.

9.Kolikor se vloga nanaša na trditev o dejstvih, tj. trditev o neuporabi sporne parcele s strani etažnih lastnikov stavbe, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je navedba prepozna. Podana je bila po izvedbi celotnega dokaznega postopka; pritožnica je bila na naroku opozorjena, da sodišče kasnejših navedb nebo upoštevalo, razen če bodo izkazani opravičljivi razlogi; za svojo trditev ni predlagala dokazov; vse dotlej pripadnost sporne parcele k stavbi zanjo ni bila sporna; trditev tik pred zaključkom postopka je bila torej v nasprotju z njenimi dotedanjimi (izrecnimi) navedbami; za tako pozno navajanje ni navedla nikakršnega pojasnila. Z izvedbo dokaza z izvedencem urbanistične stroke in preveritvijo stanja v naravi z ogledom je sodišče v potrebni meri zavarovalo javni interes.

10.Neutemeljeni so tudi očitki o zmotni uporabi materialnega prava. Sodišče je pravilno upoštevalo kriterije za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Upoštevalo je zasnovo, predvideno v prostorskih aktih, na podlagi katerih je bila izvedena gradnja, in izvedbo v teh aktih predvidene ureditve. Ugotovitvam o obsegu zemljišča, za katerega so skrbeli predlagatelji, ni dalo odločilne teže; upoštevalo jih je glede obsega, za katerega je bilo ugotovljeno, da glede na prostorsko zasnovo služi redni rabi stavbe. Iz vprašanj, postavljenih izvedenki, izhaja, da sodišče ni prezrlo, da se je obseg pripadajočega zemljišča v družbenolastninski ureditvi lahko spreminjal. Pritožnica ni izkazala, da bi v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje. Sledeč odločbi VS RS II Ips 128/20183 gre predvsem za primere nerealiziranih ali na spremenjen način realiziranih prvotnih načrtovanj pripadajočega zemljišča k stavbi ali za primere naknadnih v naravi udejanjenih sprememb oblike in površine pripadajočega zemljišča, ki so bile v skladu z merili in pogoji prostorskih aktov oziroma urbanističnih standardov. Niti iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu niti iz zbranega procesnega gradiva ne izhaja, da bi glede sporne parcele v povezavi s stavbo na X. prišlo do tovrstnih sprememb. Nepopolna izvedba prvotno predvidene zasaditve zelenice in neuresničitev predvidene širitve obrata, ki jo zatrjuje pritožnica, take spremembe ne izkazujeta.4

11.Ker je presoja, da je sporna nepremičnina pripadajoče zemljišče k večstanovanjskim stavbam, pravilna, je pravilen tudi materialnopravni zaključek o njeni lastninski pripadnosti.

12.Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------

1Vse parcele, navedene v obrazložitvi, se nahajajo v k. o. 0000, zato bo ta navedba v nadaljevanju opuščena.

2V odgovoru je navedla: "Izhajajoč iz zgoraj navedenega nasprotna udeleženka ne nasprotuje ugotovitvi, da zemljišče s parc. št. 351/32 in 357/5 k. o. 0000 pripada kot pripadajoče zemljišče k objektu na naslovu X., se pa ne strinja s predlaganim obsegom pripadajočega zemljišča, ki ga zahtevajo predlagatelji, saj se le-to v večjem delu prekriva s predvideno javno prometno površino. Zato nasprotna udeleženka izrecno nasprotuje določitvi pripadajočega zemljišča k objektu z naslovom X. na zemljišču, preko katerega je po urbanističnih aktih predvidena javna prometna površina (parc. št. 357/6, 351/53)."

3Sodba in sklep z dne 9. 5. 2019.

4Prim. sodbo VS RS II Ips 132/2017 z dne 28. 9. 2017, v kateri je bilo zavzeto stališče, da sprememba prostorskega akta še ne zadostuje za spremembo obsega pripadajočega zemljišča.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 42/1, 43, 43/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.