Jedro

Dedinji predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku zapuščinski postopek po dne 8. 6. 2020 umrli A. A. II D 1083/2020. 2. Prva dedinja je z vlogo, sprejeto na naroku 19. 4. 2021 (list. št. 57 – 61), podala pripombe, predlog za izločitev sodnice in izločitev pristojnega okrajnega sodišča. Navaja pripombe na zapisnik obravnave 9. 3 2021, pripombe glede stroškov (vzdrževanje in oskrba groba, pogreb, priprava najemne pogodbe), pripombe glede dodatne pošte, posredovane 31. 3. 2021, in glede dodatne pošte, posredovane 8. 4. 2021. Sodišču očita pristranskost, zavlačevanje, nestrokovno obravnavo, okuženost, navajanje nepreverjenih in netočnih podatkov.

3. Četrta dedinja je z vlogo z dne 28. 5. 2021 (list. št. 74 – 75) podala pripombe na vodenje zapuščinskega postopka in navaja, da bi bilo treba zamenjati sodnico in sodišče. Zapuščinski postopek se namerno zavlačuje in bi se moral že zdavnaj nadaljevati. Med dediči ni dogovora, zato bodo zapuščinski postopek nadaljevali ter predlagali postopek za pregon kaznivega dejanja. Sodnica je neupravičeno izračunala znesek dedovanja.

4. Predloga nista utemeljena.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 6. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Prva in četrta dedinja svoja predloga utemeljujeta z očitki o pristranskosti, zavlačevanju, nestrokovnosti, sprejemanju nepreverjenih in netočnih podatkov ter okuženosti. Tak dvom ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti: če je utemeljen, je to lahko razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Institut delegacije pristojnosti tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.

7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogih predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predloga prve in četrte dedinje za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).