Jedro

Kazenska ovadba ne predstavlja dokaza, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba, kar je sicer pogoj za izločitev. Kot je pravilno v točki 7 izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopno sodišče, pa v predmetnem kazenskem spisu tudi ni podlage za zaključek, da kazenska ovadba B. B. ni bila dana samoiniciativno, ampak da so policisti prišli na njen dom in jo prosili oziroma ji predlagali, da poda izjavo, sama pa da jih ni poklicala, s čemer pritožnik v bistvu zatrjuje, da bi naj šlo za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP, zaradi česar bi naj bila potrebna izločitev ovadbe tudi na tej podlagi.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika z dne 21. 11. 2024, ki jo je podal zoper sklep prvostopnega sodišča z dne 11. 11. 2024, s katerim je preiskovalni sodnik pod točko II zavrnil zahtevo za izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon B. B. z dne 19. 8. 2024. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče pritrdilo odločitvi preiskovalnega sodnika, ki je zavrnil zahtevo za izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe B. B. oziroma predloga za pregon z dne 19. 8. 2024, saj kazenska ovadba oškodovanke, glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa, saj ne gre za dokaz, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba, prav tako pa tudi samoiniciativno podane ovadbe že navedene priče tudi ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP.

2.Obdolženčev zagovornik v pritožbi graja odločitev prvostopnega sodišča iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje namreč, po njegovi oceni, neutemeljeno ni izločilo zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 19. 8. 2024, saj se je B. B. v fazi preiskave odrekla pričanju, skladno s tem pa bi po oceni zagovornika sodišče moralo izločiti tudi sporni zapisnik o sprejemu ustne ovadbe. V obrazložitvi pritožbe zagovornik nadalje navaja, da priča B. B. ni bila tista, ki je na dan škodnega dogodka poklicala policijo ter jih ob prihodu seznanila s tem, da želi podati kazensko ovadbo. O prihodu policije in ugotavljanju vseh okoliščin so bili policisti tisti, ki so prišli tudi na dom B. B., kateri so predlagali, da poda izjavo. Njeno izjavo je zato potrebno izločiti, saj je v skladu z 148. členom ZKP navedeno pričo šteti za privilegirano pričo. Zgolj dejstvo, da nekdo živi na istem naslovu pa tudi ne pomeni, da je priča B. B. izjavo dala na lastno pobudo, saj po navedbah obrambe ni bila tista, ki je klicala policijo. Zagovornik tako predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izloči tudi zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 19. 8. 2024.

3.Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4.Kot je pritožniku na identične pritožbene trditve v izpodbijanem sklepu odgovorilo že prvostopno sodišče, kazenska ovadba ne predstavlja dokaza, na katerega bi se lahko oprla sodna odločba, kar je sicer pogoj za izločitev. Kot je pravilno v točki 7 izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopno sodišče, pa v predmetnem kazenskem spisu tudi ni podlage za zaključek, da kazenska ovadba B. B. ni bila dana samoiniciativno, ampak da so policisti prišli na njen dom in jo prosili oziroma ji predlagali, da poda izjavo, sama pa da jih ni poklicala, s čemer pritožnik v bistvu zatrjuje, da bi naj šlo za obvestilo, ki ga je policija pridobila od privilegirane priče po 148. členu ZKP, zaradi česar bi naj bila potrebna izločitev ovadbe tudi na tej podlagi. Kot je pravilno zaključilo prvostopno sodišče, B. B. živi na istem naslovu v C. kot obdolženec in njegova mati, tako da pritožba tudi tokrat ne more prepričati, da so policisti prišli na dom B. B. in ji predlagali, da poda izjavo. Tudi pritožbeno sodišče glede na podatke kazenskega spisa, kjer se nenazadnje tudi nahaja od B. B. lastnoročno podpisana izjava oziroma kazenska ovadba zaključuje, da ni na voljo prav nobenega dokaza, da B. B. izjave ni podala na lastno pobudo. Glede na to, da podane ovadbe ni mogoče šteti kot obvestilo, ki ga je policija pridobila od obdolženčeve babice kot privilegirane priče v smislu 148. člena ZKP tako ni mogoče pritrditi pritožbi, ko se zavzema za izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 19. 8. 2024.

5.Glede na vse navedeno, in ker pritožba obdolženčevega zagovornika tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, in ker pritožba uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne da bi navedlo katere konkretne kršitve iz 371. člena ZKP ima v mislih, kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa in pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

6.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe določilo prvostopno sodišče po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 148

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.