Jedro

Obravnavana pritožba, s katero nasprotni udeleženec predlaga razveljavitev odločitve vsebovane v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021, ni dovoljena iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bilo o pritožbi zoper ta del odločitve že dokončno odločeno; drugič pa zato, ker je prepozna.

Izrek

I. Pritožba zoper odločitev v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021 se zavrže. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje s 13. 12. 2021 potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po višjem pravosodnem svetovalcu s sklepom s 1. 10. 2021: I. odmerilo 372 EUR nagrade za izvedensko delo A. A., II. odločilo, da se odmeri 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, III. pojasnilo, da A. A. ni zavezanka za DDV, IV. pojasnilo, da bosta nagrada in stroški izplačana iz predujma udeležencev postopka ter V. udeležencema naložilo, da morata v 15 dneh založiti vsak po 186 EUR predujma1 na račun sodišča prve stopnje.

2. Zoper tak sklep je nasprotni udeleženec 21. 10. 2021 vložil pritožbo. O njej je na podlagi 3. in 4. odstavka 53. a člena v zvezi s 4. odstavkom 54. člena Zakona o sodiščih odločala sodnica sodišča prve stopnje, in sicer z dvema sklepoma.

3. S prvim je sodišče prve stopnje 22. 10. 2021 zavrglo pritožbo zoper odločitev v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021. Sklep je bil nasprotnemu udeležencu vročen 26. 10. 2021 in se zoper njega ni pritožil. 4. Z drugim sklepom s 13. 12. 2021 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper odločitve in pojasnila iz I., II. III. in IV. točke sklepa s 1. 10. 2021. 5. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo, ki jo označuje kot pritožbo zoper sklep s 13. 12. 2021. Zakonskih pritožbenih razlogov ne navede. Pojasnjuje, da sta udeleženca z izvedbo dokaza z izvedenko soglašala v letu 2018, na naroku 16. 4. 2021 pa jo je sodišče brez soglasja udeležencev samo zapriseglo, potem ko je povedala, da je prenehala delati kot izvedenka. Čeprav je sodišče obravnavanje zaključilo 16. 4. 2021, je predlagateljica podala nov predlog za začasno odredbo in ponovno navajala izmišljene zadeve, da bi vse skupaj zavlačevala. Soglasja za novo delo izvedenke, ki tega dela več ne opravlja, ni bilo. Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa oziroma njegovo spremembo v vseh točkah, tudi v V. točki2, tako da bodo stroški kriti iz sredstev sodišča. 6. Predlagateljica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe; A. A. odgovora na pritožbo ni vložila.

7. Pritožba zoper odločitev v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021 ni dovoljena; sicer pritožba ni utemeljena.

8. Kot je bilo zgoraj pojasnjeno, je sodišče prve stopnje o pritožbi nasprotnega udeleženca zoper odločitev, vsebovano v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021 (v kateri je udeležencema naložilo, da morata v 15 dneh založiti vsak po 186 EUR predujma na račun sodišča prve stopnje), odločilo s sklepom z 22. 10. 2021, ki je bil nasprotnemu udeležencu vročen 26. 10. 2021.3 Odločitve o zavrženju pritožbe pritožnik ni izpodbijal. Obravnavana pritožba z 31. 12. 2021, s katero nasprotni udeleženec4 predlaga razveljavitev odločitve, vsebovane v V. točki izreka sklepa s 1. 10. 2021, tako ni dovoljena iz dveh razlogov – prvič zato, ker je bilo o pritožbi zoper ta del odločitve že dokončno odločeno; drugič pa zato, ker je (tako če bi šlo za pritožbo zoper sklep z 22. 10. 2021 kot tudi če bi šlo za dopolnitev pritožbe zoper sklep s 1. 10. 2021) prepozna.5 Višje sodišče jo je zato na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrglo. Za pritožbeno odločitev, kakršno predlaga pritožnik, to je, da se stroški izvedenskega dela krijejo iz sredstev sodišča, že zato ni zakonskih možnosti.

9. V preostalem obsegu pa pritožba ni utemeljena. Okoliščina, da je bila obravnava zaključena, nato pa ponovno odprta, na pravilnost odločitve o odmeri stroškov, o kateri je bilo odločeno s sklepom s 13. 12. 2021, ne vpliva. To velja tudi za vprašanje, ali sodišče nov predlog za začasno odredbo obravnava v tem ali drugem spisu. Prav enako velja za okoliščino, da je sodišče izvedensko delo (dopolnitev mnenja) zaupalo strokovnjakinji, ki je izvedensko delo v tej zadevi že opravljala, v času dopolnitve pa ni bila več vpisana v imenik sodnih izvedencev.6 Tudi v tem primeru je sodišče dolžno odmeriti stroške, nastale z izdelavo mnenja. Da bi bila njihova odmera napačna (in zakaj) pa pritožnik niti ne trdi.

10. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi ni razlogov, na katere višje sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo (v delu, v katerem je ni zavrglo) zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP ter 42. členom ZNP-1).

11. O stroških pritožbenega postopka (priglasila jih je predlagateljica) v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Ker je bil dokaz že izveden niti ne gre za predujem, ampak za odločitev o plačilu stroškov izvedenke. 2 Predlaga torej tudi razveljavitev oziroma spremembo sklepa s 1. 10. 2021. 3 In ne s sklepom s 13. 12. 2021. 4 Četudi navaja, da se pritožuje zoper sklep s 13. 12. 2021, v katerem pa odločitve sodišča o odločitvi iz V. točke izreka sklepa s 1. 10. 2021 ni. 5 In ne gre za situacijo iz 3. odstavka 36. člena ZNP-1. 6 V skladu z določbo 1. odstavka 244. člena ZPP, ki se v tej zadevi smiselno uporablja glede na določbo 42. člena ZNP-1, je sodišče tisto, ki določi izvedenca. Strankam sicer lahko pred odločitvijo da možnost izjave o tem (2. odstavek 244. člena ZPP), ni pa dolžno iskati njihovega soglasja, kot to zmotno meni pritožnik. 2. odstavek 245. člena ZPP, ki določa, da se izvedenci določijo predvsem izmed sodnih izvedencev, je instrukcijska določba; sodišče sme izvedensko delo zaupati tudi strokovnjakom, ki niso na seznamu sodnih izvedencev.