Jedro

ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem v družini. 2. člen ZPND opredeljuje družinske člane po ZPND, za katero lahko uporabimo ZPND. V konkretnem primeru predlagatelja in nasprotnega udeleženca ni mogoče opredeliti kot družinskega člana, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZPND. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj na naslovu Z., P., ne živi in tudi 4. 11. 2018 (v času vložitve predloga) na tem naslovu ni živel in zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevanje stanovanjski hiši na Z., P., bivalni del, na 50 metrov, ni ugodilo, prav tako pa je tudi pravilno zaključilo, da namen zaščite po ZPND ni urejanje sporov glede načina uporabe stvari v solastnini, niti reševanje sporov o motenju posesti, saj se ta razmerja rešujejo v drugih pravdnih in nepravdnih postopkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 11. 2018 nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagatelju, približevanje stanovanjski hiši na naslovu Ž., L. n. D.p., v kateri predlagatelj živi in vzpostavljanje kakršnihkoli stikov s predlagateljem, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo. V delu, kjer je predlagatelj predlagal, da se nasprotnemu udeležencu izreče prepoved približevanja mami predlagatelja, T.K., stanujoči Ž., L. n. D.p. ter približevanja delovnemu mestu, kjer je zaposlena, je sodišče predlog zavrnilo. Prav tako je zavrnilo predlog v delu, da se nasprotnemu udeležencu, stanujočemu Z., P., izreče prepoved približevanja stanovanju na naslovu Z., P.. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja z dne 23. 11. 2018 zavrnilo in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju N 161/2018 z dne 12. 11. 2018 v celoti obdržalo v veljavi. Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, "da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi in ugodi predlogu v celoti, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo pritožbene stroške predlagatelja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev od dneva izdaje sodne odločbe do plačila."

3. Bistvo pritožbene graje je, da sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da pravica do posesti ali motenja posesti ni varovana po določbah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Izpostavlja, da ga nasprotni udeleženec življenjsko ogroža, mu grozi s puško in ga hoče ustreliti, in v kolikor mu puške ne bi vzel, bi nasprotni udeleženec orožje tudi nedvomno uporabil proti njemu, ter da je nasprotni udeleženec nevarna oseba, ki ga ogroža ter mu onemogoča zaradi svojih nasilnih ravnanj izvrševati posest stanovanjske hiše na naslovu Z., P.. Pojasnjuje, da ima v navedeni stanovanjski hiši svoje osebne stvari in da do njih ne more zaradi neposredne nevarnosti ogrožanja s strani nasprotnega udeleženca. Prepričan je, da ga je potrebno zaščititi kot žrtev in edini interes, ki ga zasleduje ZPND je zaščita žrtve in zato ni na mestu vprašanje tehtanja sorazmernosti posega ukrepa prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca na naslovu Z., P., ampak mora biti v ospredju zaščita koristi žrtve. Nasprotni udeleženec z izvajanjem nasilja onemogoča predlagatelja v njegovi mirni posesti in zato je predlagatelj varovan po določbi 19. člena ZPND. Izpostavlja še, da nasprotni udeleženec ni v celoti lastnik nepremičnine na naslovu Z., P., ampak je solastnik do ene polovice tudi njegova mati T.K., zato nasprotni udeleženec ni upravičen do posesti celotne predmetne nepremičnine.

4. Nasprotni udeleženec odgovora na pritožbo ni podal. 5. Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podalo prepričljive razloge in pritožbeni ugovor o pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo, zlasti pa nimajo materialnopravne podlage v zbranem dokaznem gradivu. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in obrazložitve sodišča prve stopnje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja:

6. ZPND ureja le začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem v družini. 2. člen ZPND opredeljuje družinske člane po ZPND, za katero lahko uporabimo ZPND. V konkretnem primeru predlagatelja in nasprotnega udeleženca ni mogoče opredeliti kot družinskega člana, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZPND. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlagatelj na naslovu Z., P., ne živi in tudi 4. 11. 2018 (v času vložitve predloga) na tem naslovu ni živel in zato je sodišče prve stopnje pravilno predlog, da se nasprotnemu udeležencu prepove približevanje stanovanjski hiši na Z., P., bivalni del, na 50 metrov, ni ugodilo, prav tako pa je tudi pravilno zaključilo, da namen zaščite po ZPND ni urejanje sporov glede načina uporabe stvari v solastnini, niti reševanje sporov o motenju posesti, saj se ta razmerja rešujejo v drugih pravdnih in nepravdnih postopkih.

7. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).