Jedro

V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopno sodišče solastno premoženje nepravdnih strank, nepremičnine parc. št. A in parc. št. B k.o. X, v skupni izmeri 54.003 m2, katera je v solasti do 139005/140039 predlagateljice, do 515/140039 v solasti M.S., do 515/140039 v solasti A.S. ter do 4/140039 v solasti L.P.K., razdružilo tako, da je predlagateljica RS postala izključna lastnica celotne nepremičnine (točka I izreka). V točki II izreka je predlagateljico zavezalo, da je na račun solastniških deležev dolžna izplačati M.S. in A.S. vsakemu po 486,57 EUR, L.P.K. pa 3,80 EUR, vsem najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je v točki III izreka odločilo, da imajo nasprotni udeleženci do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na navedenih nepremičninah v višini denarnih zneskov, katere jim je predlagateljica dolžna izplačati na račun solastniških deležev. V odločbi o nepravdnih stroških je odločilo, da nepravdne stranke krijejo svoje stroške postopka, o skupnih stroških postopka pa bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka IV in V izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbijata nasprotna udeleženca M.S. in A.S. zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavljata, da je prvostopno sodišče nepravilno solastno premoženje razdelilo na podlagi pravil o civilni delitvi, ker bi v danem primeru moralo opraviti fizično delitev solastnine. Dejstvo je, da je fizična delitev solastnega kmetijskega zemljišča v naravi mogoča in zaradi fizične delitve tudi ne bi prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Tako pa ni zakonskih pogojev za civilno delitev solastnine, kot jo je v danem primeru opravilo prvostopno sodišče. Ekonomski interes in drugi interesi, katere prvostopno sodišče navaja v razlogih izpodbijane sodbe za civilno delitev, pa ne predstavljajo zakonsko določenega pogoja za civilno delitev nepremičnine. Pritožnika se ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo in jim je fizična delitev kmetijskega zemljišča v interesu ne glede na majhnost zemljišča. Zraven tega pa navedeno zemljišče meji tudi na kmetijska zemljišča, ki mejijo na sporno zemljišče ali so v njegovi neposredni bližini. Skratka, pritožnika imata interes za fizično delitev nepremičnine. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, ker bo po geodetski odmeri nepremičnin potrebno opraviti fizično delitev nepremičnine. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Predlagateljica ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) način delitve solastnine določa v 70. členu, kjer predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari, to je fizično in civilno delitev. Fizična delitev je predvidena, če je stvar solastnine po svoji naravi deljiva, pri čemer solastniku pripada tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje stvar pripada njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Fizična delitev solastnine je primarna, civilna delitev pa pride v poštev pod pogojem, da fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. Določba 70. člena SPZ jasno in izčrpno določa pooblastila sodišča o načinu pridobitve lastnine v postopku delitve solastnine.

6. V postopku delitve kljub navedeni določbi iz ekonomskih razlogov ni za izključiti, da se v primeru neznatnega solastninskega dela opravi civilna delitev na podlagi plačila po določbi petega odstavka 70. člena SPZ. V danem primeru je prvostopno sodišče izhajajoč iz neznatnega solastninskega dela opravilo civilno delitev po določbi 70. člena SPZ. Pri tem je prvostopno sodišče, na kar pravilno opozarja pritožba, prezrlo, da so isti udeleženci kot v obravnavanem postopku delitve solastnine, tudi solastniki mejnih kmetijskih zemljišč (parc. št. C, parc. št. D in povsem bližnjih parc. št. E in F, vse k.o. X), kar lahko pomeni, da celotni solastniški delež solastnih nepremičnin pritožnikov s predlagateljico in tretjo nasprotno udeleženko ni tako neznaten, da bi iz ekonomskega razloga bil nepomemben za kmetijske namene pritožnikov, ki se sicer ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo. Že iz navedenega razloga je preuranjen, če ne že zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da pritožnika razpolagata le z neznatnim solastninskim delom solastnih nepremičnin. Zraven tega bi navedena delitev solastne nepremičnine v primeru, da se deli vsaka parcela posebej, privedla do tega, da bi se pritožnika „iztisnila“ kot lastnika dela vsake posamezne parcele in se ju tako izključilo iz lastninske pravice na vseh solastnih kmetijskih zemljiščih. Tako postopanje pa za pritožnika lahko predstavlja kratenje lastninske pravice. V danem primeru pravična delitev solastnega premoženja vseh udeležencev tega postopka narekuje delitev vsega solastnega premoženja in s tem povezano delitev v naravi. Takšna delitev pa se lahko opravi le na podlagi predloga enega izmed soalstnikov. Po določbi prvega odstavka 69. člena SPZ pa ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). V novem odločanju bo prvostopno sodišče moralo ponovno presoditi, ali je v danem primeru dopustna civilna delitev nepremičnine iz razloga ekonomičnosti (neznaten solastninski del), pri čemer bo v primeru razširitve zadeve na delitev vsega solastnega premoženja potreben ustrezen predlog enega izmed solastnikov. Pri tem pa velja še enkrat dodati, da je primaren način delitve solastnine fizična delitev. Tako tudi ne more priti do kratitve lastninske pravice z iztisnitvijo malih solastnikov.

8. Pritožbeni stroški niso priglašeni.