Jedro

Nagrada in stroški odvetnika v pridržalnih zadevah (tarifna št. 39 Odvetniške tarife).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v I. točki izreka znesek 246,08 EUR nadomesti z zneskom 250,67 EUR ; - v II. točki izreka znesek 246,08 EUR nadomesti z zneskom 250,67 EUR, znesek 54,14 EUR pa z zneskom 55,14 EUR in - v III. točki izreka znesek 300,22 EUR nadomesti z zneskom 305,81 EUR, v ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: - da se odvetnici prizna nagrada v višini 246,08 EUR (I. točka izreka); - da je potrebno od zneska 246,08 EUR obračunati 22 % DDV v višini 54,14 EUR (II. točka izreka); - da se skupni stroški v znesku 300,22 EUR izplačajo iz proračunskih sredstev sodišča in nakažejo na transakcijski račun pooblaščenke (III. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje odvetnica, ker ji sodišče ni priznalo nagrade in stroškov, kot jih je priglasila v stroškovnikih z dne 28.12.2015, 11.12.2015 in 7.12.2015, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožnici prizna celotno priglašeno nagrado in stroške, skupaj s stroški pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da je njeno delo zajeto že v tarifni št. 23 in da ji zato ne gredo še dodatni stroški. Odvetnik se mora namreč v posamični zadevi, poleg zastopanja stranke na samem naroku, najmanj še seznaniti s celotno dokumentacijo, ki je obstajala do samega naroka (v konkretnih primerih je pritožnica predlog za uvedbo postopka prejela skupaj z vabilom na narok in sklepom o postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti), kot tudi s končnim sklepom, ki ga prejme šele po zaključku naroka in morebitnim izvedenskim mnenjem. Tako je v zadevi Pr 63/2015 bil na predlog pritožnice v postopku postavljen izvedenec, ki je po naroku izdelal izvedensko mnenje, katerega je pritožnica preučila skupaj s končnim sklepom (obe listni sta ji bili vročeni skupaj, po naroku). Podobno je bilo v postopku Pr 59/2015. Da utemeljitev sodišča ni pravilna izhaja tudi iz zgodovinske razlage, to je dejstva, da je Zakon o odvetniški tarifi za tovrstne postopke predvideval dve postavki, nagrado za narok in nagrado za postopek. Prepričana je, da je upravičena tudi do nagrade za sestavo posamezne vloge – stroškovnika, saj gre za nujno procesno opravilo. Ne drži, da pritožnica ni upravičena do povračila materialnih stroškov, ker jih v zadevi ni imela, ker je na naslovno sodišče poslala tri vloge, kar že samo po sebi dokazuje, da so materialni stroški nastali (poštnina za tri priporočene pošiljke, stroški materiala, tiskanja, itd). Nelogično je tudi, da je že ob tako nizkih nagradah za posamezen postopek potrebno z dokazi in argumenti izkazovati nastanek materialnih stroškov. Ravno v izogib navedenemu je v sami Odvetniški tarifi v 11/3 členu predvidena odmera teh stroškov v pavšalnem znesku.

Pritožba je delno utemeljena.

Kot izhaja iz pritožbenih navedb, pritožnica meni, da je upravičena do plačila tudi za storitve, ki so bile predmet stroškovnika, vendar jih sodišče z izpodbijanim sklepom ni priznalo, in sicer: - za študij in pregled spisa (tarifna št. 39/2) 50 točk, - za pregled končnega sklepa (tarifna št. 39/2) 50 točk, - za sestavo stroškovnika (tarifna št. 39/3) 50 točk in - za materialne stroške 20,00 EUR.

Dejstvo je, da tarifna št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) obravnava storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih storitvah, ker gre za samostojno storitev. V konkretnem primeru po oceni pritožbenega sodišča študij in pregled spisa ne predstavljata samostojne storitve za stranko, saj je pritožnica stranko zastopala na naroku, torej je ta njena storitev zajeta že v nagradi za narok, kot ugotavlja sodišče prve stopnje.

Glede na zapis 2. točke tarifne št. 39 OT: „Za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu za vsake začete pol ure ...“, je po oceni pritožbenega sodišča po navedeni tarifni številki odvetnik upravičen obračunati nagrado le kolikor končni sklep pregleda in poda poročilo. Pritožnica ne zatrjuje, da je navedeno poročilo podala, zato ni upravičena do plačila za storitev: pregled končnega sklepa.

Prav tako ne gre pritožnici nagrada za sestavo stroškovnika. Stroške bi namreč pritožnica morala zahtevati najpozneje do konca naroka (tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP) in če bi tako ravnala, ji stroški ne bi nastali. Zatrjevane stroške si je torej povzročila sama.

V zvezi z materialnimi stroški pa je ugotoviti, da pritožnica ni izkazala, da bi imela v vsakem spisu stroške v dejanski višini 20,00 EUR. Je pa glede na določbo tretjega odstavka 11. člena OT upravičena do povračila pavšalnega zneska 2 % v vsakem od obravnavanih petih postopkov, kar za vseh pet postopkov skupaj (vrednost storitve vsakega postopka predstavlja 100 točk oziroma za vseh pet postopkov skupaj to predstavlja znesek 229,50 EUR) predstavlja znesek 4,59 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (3. in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V obravnavani zadevi gre za nepravdni postopek, zato pritožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).