Jedro

ZDSS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz procesnih in vsebinskih razlogov. V pritožbi navaja, da zoper toženo stranko ni vložila tožbe. Je pa njej posredovala dopis, ki ga je tožena stranka odstopila sodišču, sodišče pa ga je štelo kot tožbo. Tožnica izraža presenečenje, ker je sodišče njeno pritožbo na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije štelo kot tožbo. Glede sklepa s katerim je sodišče zahtevalo, da popravi oziroma dopolni vlogo tožnica pojasnjuje, da sodišču ni posredovala dokončne odločbe, ki se izpodbija na sodišču št. ... z dne 23. 4. 2018, saj te odločbe tedaj ni našla, jo pa prilaga sedaj. Odločbo tožene stranke izpodbija zaradi tega, ker je od 4. 1. 2013 dalje zaposlena v tujini (A.), kjer je tudi zdravstveno zavarovana po njihovi zakonodaji in kjer plačuje tudi ustrezen prispevek. Tožnica meni, da zaradi tega ni potrebno, da bi bila zavarovana še v Sloveniji. Kljub temu, da je podala ugovor in posredovala dokazila, da je zaposlena v A. tujini, tožena stranka še vedno od nje zahteva, da plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Še enkrat pa poudarja, da nima nobenega namena nastopati kot tožeča stranka in jo situacija, ko je po sklepu sodišča postavljena v ta položaj izredno preseneča. Priglaša stroške, ki jih je imela za prevod izspisa zavarovalnih obdobij.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da tožnica ni vložila tožbe na sodišče, pritožbeno sodišče po pregledu dokumentacije v spisu ugotavlja, da je tožnica vlogo (Ugovor na odločbo št. ...) posredovala na naslov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožena stranka). Tožena stranka je ugotovila, da je ugovor vložen zoper drugostopenjsko odločbo, zoper katero pa se lahko uveljavlja le sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Vlogo je zato utemeljeno odstopila sodišču v pristojno reševanje. Če tožnica ni imela namen tožiti toženo stranko, bi v tem primeru lahko umaknila tožbo in bi se postopek zaključil. Tako pa tožnica v pritožbi prihaja sama s seboj v nasprotje, saj najprej obrazlaga, da v bistvu sploh ne toži tožene stranke, v nadaljevanju pa navaja vsebinske razloge zakaj meni, da je odločitev tožene stranke glede plačila prispevkov za zdravstveno zavarovanje nepravilna.

6. Sodišče prve stopnje je vlogo obravnavalo kot tožbo. Je pa bila tožba nepopolna, saj tožnica ni predložila dokončne odločbe in to niti po tem, ko jo je sodišče s sklepom I Ps 1044/2018 z dne 19. 9. 2017 pozvalo na predložitev dokončne odločbe.

7. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 v prvem odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu.

8. Ker tožnica v danem roku dokončne odločbe ni predložila, pri čemer jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če ne bo ravnala po nalogu sodišča, je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. V navedenem členu je namreč določeno, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. To izhaja tudi iz sodne prakse sodišča3. S posredovanjem odločbe šele v pritožbenem postopku, pa je bila tožnica prepozna (337. člen ZPP).

9. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinske razloge, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje zaradi zavrženja tožbe le-te ni obravnavalo po vsebini in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali je tožnica dolžna plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje tudi v Sloveniji, za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da sama trpi pritožbene stroške.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 3 glej Sklep Psp 508/2016 z dne 15. 12. 2016.