Jedro

Člen 36 ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni z ZOdv drugače določeno. Navedeno pa ne omogoča zaključka, da se odvetniki ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila prijava tožeče stranke na razpis za sofinanciranje prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo kot neustrezna zavrnjena, iz razloga, ker tožnik kot prijavitelj ni izpolnjeval vseh formalnih pogojev po navedenem razpisu. Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Maribor v Uradnem listu RS, št. 57/2010 z dne 16. 7. 2010 objavila razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2010. Razpis je bil objavljen na podlagi zagotovljenih sredstev proračuna in Pravilnika o dodeljevanju pomoči de minimis za razvoj podjetništva in inovativnosti v Mestni občini Maribor (MUV, št. 17/07; v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v 4. členu določa, kdo so upravičenci do pomoči in med drugim navaja, da so to podjetja, ki imajo poslovni sedež na območju občine. Po pregledu listin je bilo ugotovljeno, da tožnik opravlja dejavnost registrirano pri Odvetniški zbornici kot registrskemu organu ter da je pravna organizacijska oblika evidentirani odvetnik in opravlja dejavnost odvetništva. Po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) pa je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Odvetniki odvetništvo opravljajo kot svoboden poklic. Pravica do opravljanja tega poklica se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici, v katerega se tudi vpisujejo odvetniške družbe. Odvetnik lahko opravlja odvetniški poklic v različnih pravno organizacijskih oblikah in sicer kot odvetnik – zasebnik (evidentirani odvetnik), v civilni odvetniški družbi, ki nima samostojne pravne subjektivitete ali v odvetniški družbi, ki je pravna oseba (kot odvetniška družba z omejeno odgovornostjo ali kot odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo). Glede na tako zakonsko ureditev tožnik po ZOdv nima položaja podjetnika po ZGD-1 in s tem tudi ne izpolnjuje predhodno pojasnjenih vstopnih pogojev, ki so v Mestni občini Maribor določeni za izvajanje ukrepov za oblikovanje podpornega okolja za podjetništvo. V obrazložitvi upravni organ navaja tudi sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru št. II U 58/2009 z dne 8. 9. 2009, s katero je bila prav tako zavrnjena tožba tožnika zoper izpodbijano odločitev o zavrnitvi sofinanciranja stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2008. Navedeno odločitev je potrdil tudi Župan v pritožbenem postopku s svojim sklepom št. 41001-778/2010 z dne 24. 3. 2011. Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa prve stopnje ker meni, da gre v obravnavanem primeru za diskriminacijo pri porabi proračunskih sredstev, za katero ni nobene pravno dopustne podlage. Navaja, da dejavnost tožnika ustreza definiciji podjetja in ima zato pravico do sofinanciranja stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe, ker je pri DURS voden kot samostojni podjetnik in zanj veljajo vsa pravila, ki veljajo za samostojnega podjetnika v smislu ZGD-1, prav tako nastopa na trgu, kjer veljajo zakoni konkurence ter ponudbe in povpraševanja in dejavnost, ki jo opravlja ustreza definiciji podjetja kot sta jo v temeljni knjigi s področja gospodarskega prava „Pravo družb, statusno gospodarsko pravo“ podala ugledna profesorja gospodarskega prava dr. Šime Ivanjko in dr. Marjan Kocbek. Da gre pri tožniku za podjetje, je razvidno tudi iz dejstva, da je vpisan v AJPES oz. v poslovni register Slovenije, v katerega so vpisane gospodarske družbe in samostojni podjetniki. Tožena stranka se v izpodbijanem sklepu sicer sklicuje na to, da je dejavnost, ki jo opravlja tožeča stranka registrirana pri Odvetniški zbornici. Vendar pa dejavnost iz klasifikacije dejavnosti ne more imeti vpliva na to, ali se nek subjekt obravnava kot samostojni podjetnik ali ne. Sredstva iz razpisa so namenjena pomoči podjetjem, ki na novo zaposlujejo delavce, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, pri čemer ni nobene razlike ali takšnega delavca zaposli d.o.o. ali odvetnik, saj gre za sredstva, s katerimi se spodbuja novo zaposlovanje delavcev. Iz zgornjih navedb je jasno razvidno, da tožnik izpolnjuje pogoje oz. obveznosti iz 2. točke razpisa in je zato upravičen do sofinanciranja stroškov prve zaposlitve. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep ter sklep župana odpravi, izpodbijan sklep pa spremeni tako, da se zahtevku tožeče stranke ugodi oz. da se izpodbijani sklep v zvezi s sklepom župana razveljavi, tožena stranka pa je dolžna v 30 dneh od izdaje odločbe sodišča prve stopnje izdati odločbo, s katero zahtevku za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev v skladu z razpisom ugodi, vse pod izvršbo. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Vlaga tudi podrejen tožbeni zahtevek in sicer, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dodelitvi nepovratna finančna sredstva v skladu z razpisom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. Tudi v podrejenem zahtevku pa ostaneta točki 1. in 3 primarnega zahtevka nespremenjeni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je potrebno položaj odvetnika presojati po določbah Zakona o odvetništvu in da takšna opredelitev odvetništva in odvetniškega poklica kljub nekaterim dejanskim (zunanjim) značilnostim pri opravljanju te dejavnosti, ne more pomeniti, da ima odvetnik položaj podjetnika. Ponovno navaja sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Mariboru št. II U 58/2009 z dne 8. 9. 2010, v kateri se je do tega spornega vprašanja Upravno sodišče RS že opredelilo. Podobne določitve so bile sprejete tudi v sodbi Upravnega sodišča RS U 3811/2005 in s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 379/2006. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali je tožnik izpolnil pogoje razpisa Mestne občine Maribor za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve osebe z visoko univerzitetno izobrazbo za leto 2010, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 57 z dne 16. 7. 2010. Navedeni razpis v točki II navaja, da so upravičenci podjetja in da za namene tega razpisa za podjetje šteje malo in srednje veliko podjetje ter samostojni podjetnik posameznik, ki ima poslovni sedež v Mestni občini Maribor oz. izven občine, če ima na območju Mestne občine Maribor poslovno enot in zaposluje za namen opravljanja dejavnosti v tej poslovni enoti.

Odločilno za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje II točke tega razpisa je torej vprašanje, ali se tožnik kot odvetnik šteje za podjetje oziroma podjetnika posameznika v smislu razpisa.

Odvetništvo je urejeno s posebnim predpisom – ZOdv, ki v 1. členu določa, da je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oz. odvetnic. Po 4. členu citiranega zakona lahko odvetnik opravlja svoj poklic individualno ali v odvetniški družbi v skladu z določbami tega zakona, s tem, da določbe tega zakona, ki se nanašajo na odvetnika kot posameznika, veljajo tudi za odvetniško družbo, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Iz navedenih določb ZOdv izhaja, da je odvetništvo svoboden poklic in da je dejavnost omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv in ne ZGD-1, kar se nanaša tako na odvetnika kot posameznika, kot na odvetniško družbo. Zato sodišče tožbene razloge glede neenakopravnega obravnavanja odvetnika glede na podjetnika posameznika kot neutemeljene zavrača. Res je sicer, da 36. člen ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni s tem zakonom drugače določeno, kar pa ne daje odvetniškemu poklicu lastnost ukvarjanja z gospodarsko dejavnostjo, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. To pa je pogoj za kandidiranje na konkretnem javnem razpisu. Tožnik tudi po mnenju sodišča konkretnega pogoja iz II točke ne izpolnjuje iz razlogov, ki jih je pravilno navedla že tožena stranka in pred njo upravni organ prve stopnje in na katere se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izrecno sklicuje. Očitki tožnika, da se pri DURS vodi kot samostojni podjetnik in da zanj veljajo vsa pravila, ki veljajo za samostojnega podjetnika v smislu ZGD-1 in davčnih predpisov, pa v obravnavanem primeru ne vpliva na drugačno odločitev, glede na pogoje razpisa, ki so po mnenju sodišča jasni. Ker v zadevi ni sporno, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba in da potemtakem odvetnik opravlja odvetniški poklic v skladu z ZOdv, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (2. člen ZOdv), je po mnenju sodišča materialno pravo bilo pravilno uporabljeno, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka.

Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.