Jedro

Ugoditev tožbi tožnika ne bi izboljšala njegov pravni položaj. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper navedene policiste PP Domžale uspel in bi bilo v ponovnem postopku njegovi prošnji za BPP ugodeno ter bi mu bil dodeljen odvetnik, bi bila vložitev obtožnega predloga oziroma vložitev predloga za nadaljevanje kazenskega pregona po tem obtožnem predlogu prepozna. Po tem, ko je rok za vložitev obtožnega predloga ali predloga za nadaljevanje kazenskega pregona iztekel, ga niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Organ za BPP je z izpodbijano odločbo in sklepom zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper policiste PP Domžale A. A., B. B. in C. C., zaradi kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 266. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi s sklepom SDT o zavrženju kazenske ovadbe, št. Kt/11150/2023/LV z dne 7. 11. 2023 (1. točka izreka), ter zavrgel prošnjo tožnika v delu, ki se nanaša na izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ter njegove namestnice in namestnika (2. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedel, da je prejel prošnjo tožnika za BPP. Uvodoma se je skliceval na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po opravljenih poizvedbah je ugotovil, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnika 1.113,96 EUR mesečno in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 969,76 EUR. Tožnik tako presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, zaradi česar se organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja tožnika in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Pogoje za dodelitev izjemne BPP tožnik ne izpolnjuje (22. člen ZBPP), kot tudi ne za nujno BPP, saj so v trenutku odločanja v spisu vsa dokazila, ki omogočajo presojo tožnikovega premoženjskega stanja. Organ je zato prošnjo tožnika zavrnil (1. točka izreka). V zvezi s predlogom tožnika za izločitev predsednika sodišča se je uvodoma skliceval na 35. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 37. členom ZUP. Zgolj dvom v nepristranskost uradne osebe ali ugovarjanje zoper sprejete odločitve niso dovolj za izločitev uradne osebe. Tožnik izraža zgolj nestrinjanje z odločitvami sodišč, ni pa navedel razlogov, ki bi vzbudili dvom o nepristranskosti predsednika sodišča ter njegovega namestnika oziroma namestnice. Prošnja tožnika je v tem delu nedovoljena, zato jo je organ zavrgel (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

3.Tožnik je tožbo vložil iz vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Predlagal je, da sodišče opravi glavno obravnavo in ogled poplavne škode ter po izvedenem postopku izpodbijani akt razveljavi in predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani naloži, da predlog za njegovo izločitev odstopi v reševanje ministrici za pravosodje. Izpodbijana odločba in sklep sta pavšalna in sramotna za vladavino prava ter človekove pravice. O predlogu za izločitev predsednika sodišča bi morala odločiti ministrica za pravosodje. Že zato sta odločba in sklep nezakonita. Odločba temelji na neupoštevanju splošno znanega dejanskega stanja in tožnikovega statusa, po katerem tožnik že od uveljavitve ZBPP izpolnjuje pogoje za izjemno in nujno BPP. Tožnik je zaprosil za nujno in izjemno BPP na podlagi sklepa Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt/11150/2023/LV z dne 7. 11. 2023, za dodelitev odvetnika, ki bi do 10. 12. 2023 vložil obtožni predlog zoper policiste PP Domžale. Toženka tega ni upoštevala in v roku za vložitev obtožnega predloga ni odločila o nujni BPP in s tem tožniku kratila pravico do odškodnine. Toženka tudi ne upošteva socialne stiske tožnika in dejstev, po katerih tožnik izpolnjuje pogoje iz tretje, šeste in sedme alineje 22. člena ZBPP, zato tožnik predlaga, da sodišče na glavni obravnavi zasliši tožnika, njegovo skrbnico, predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ter opravi še ogled poplavne in sodne škode na kraju samem. Iz previdnosti je sodišču dostavil tudi prepis zvočnega posnetka v spisu I U 389/2021 z dne 19. 5. 2021, iz katerega je razvidno, da tožnik zaradi znanih sodnih postopkov, v katerih se je duševno bolan in brez denarja za odvetnika znašel kot toženec in posledično izgubil poslovni objekt, dediščino, dostojanstvo, zdravje, poslovno sposobnost in pričakovano lepo ter brezskrbno prihodnost, že od uveljavitve ZBPP izpolnjuje pogoje za izjemno BPP, saj ne presega denarnega cenzusa iz prvega odstavka 22. člena ZBPP.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise.

Odločitev sodišča

5.Tožba ni dovoljena.

6.Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena).

7.Po drugem odstavku 36. člena ZUS-1 mora sodišče na te razloge paziti po uradni dolžnosti. Stališče, da sodišče okoliščine, od katerih je odvisen obstoj procesnih predpostavk, ugotavlja po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), je zavzelo tudi Vrhovno sodišče.

8.Sodišče je, upoštevajoč podatke spisa ter tožbene navedbe, ugotovilo, da je bil na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) rok za vložitev obtožnega predloga zoper zgoraj navedene policiste PP Domžale, zaradi kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 266. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), v zvezi s sklepom SDT o zavrženju kazenske ovadbe, št. Kt/11150/2023/LV z dne 7. 11. 2023, 10. 12. 2023, ki je že potekel ob vložitvi tožbe in tekom trajanja upravnega spora. Zato je tožnika po skrbnici za posebni primer pozvalo, da mu v roku 5 dni od prejema dopisa sporoči, ali je sam vložil obtožni predlog v tem roku oziroma če ga ni, da opredeli svoj pravni interes za izpodbijanje akta, glede na to, da je rok za podajo obtožnega predloga že potekel.

9.Skrbnica za posebni primer je sodišču poslala odgovor na poziv, v katerem je navedla, ''da je njen varovanec - tožnik utrpel fizične in psihične poškodbe dne 22. 5. 2023 s strani policistov. Navedeno so posnele nadzorne kamere Elektro Ljubljana v Podrečju v Domžalah ter ugotovili zdravniki - reševalci. S tem je bil seznanjen tudi Varuh človekovih pravic in ga zaprosil za pridobitev posnetkov, seznanjeno je bilo tudi Specializirano državno tožilstvo, ki posnetkov ni pridobilo, kar kaže na prikrivanje policijskega nasilja. Sklep SDT je pristranski in nepravilen ter stigmatizira invalidno osebo. Tožnik je pričakoval, da bosta varuh in tožilstvo opravila svojo zakonito nalogo, kar se ni zgodilo. Tožnik je zato pravočasno in utemeljeno vložil prošnjo za BPP. Skrbnica za posebni primer je predlagala še dodelitev nujne oziroma izjemne BPP za odgovor na poziv sodišča in ponovno predlagala ugoditev tožbi''. Podpisala se je z imenom in priimkom ter s pristavkom ''skrbnica v postopku razrešitve''.

10.O podani prošnji za nujno in izjemno BPP za odgovor na zgoraj povzeti poziv sodišča je organ za BPP Upravnega sodišča v Ljubljani odločil z odločbo, št. Bpp 281/2024 z dne 10. 9. 2024, in prošnjo zavrnil.

11.Iz dopisa CSD Domžale, št. 1221-13/2024 z dne 30. 8. 2024, prejetega na sodišču, nadalje izhaja, da je postopek razrešitve skrbnice v teku, vendar do postavitve novega skrbnika ostaja tožnikova skrbnica za posebni primer Č. Č.

12.Sodišče zato nadaljuje s presojo izpolnjevanja procesnih predpostavk po 36. členu ZUS-1 tožbe tožnika.

13.Po drugem odstavku 60. člena ZKP ima oškodovanec pravico začeti oziroma nadaljevati pregon v tridesetih dneh, odkar je prejel sporočilo iz prejšnjega odstavka. Po tem zakonu nobeno dejanje oziroma okoliščina ni razlog, da bi se tek roka za vložitev obtožnega predloga oziroma nadaljevanje pregona podaljšal. Tudi ZBPP ne določa, da vložitev prošnje za BPP prekine tek roka, v katerem bi moralo biti procesno dejanje, za katerega je vložena prošnja za dodelitev BPP, po zakonu opravljeno.

14.Obtožni predlog oziroma predlog za nadaljevanje kazenskega pregona zoper navedene policiste PP Domžale je bilo tako treba vložiti v roku, ki ga določa zakon, oziroma kot je to v obravnavanem primeru, do 10. 12. 2023. Iz navedb tožnika ne izhaja, da bi temu sledil, hkrati pa tožnik niti ne pojasni svojega pravnega interesa za vsebinsko obravnavo tožbe glede na (nedvomno) že zamujen rok za vložitev obtožnega predloga v tem primeru.

15.Glede na navedeno sodišče sodi, da ugoditev tožbi tožnika ne bi izboljšala njegov pravni položaj. Četudi bi tožnik s prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper navedene policiste PP Domžale uspel in bi bilo v ponovnem postopku njegovi prošnji za BPP ugodeno ter bi mu bil dodeljen odvetnik, bi bila vložitev obtožnega predloga oziroma vložitev predloga za nadaljevanje kazenskega pregona po tem obtožnem predlogu prepozna. Po tem, ko je rok za vložitev obtožnega predloga ali predloga za nadaljevanje kazenskega pregona iztekel, ga niti odvetnik ne bi mogel ponovno vložiti.

16.Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožnikov očitek, da bi moral organ za BPP nemudoma odločiti o njegovi prošnji za dodelitev BPP glede na 36. člen ZBPP, saj je za obravnavo te tožbe pravno relevantno le, ali so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene vse procesne predpostavke iz 36. člena ZUS-1, kar pa - kot je ugotovljeno zgoraj - v tem primeru niso.

17.Posledično sodišče tudi vsebinsko ne more obravnavati tožbenih navedb, ki se nanašajo na odločitev organa za BPP v zvezi z zahtevo tožnika za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ter njegove namestnice in namestnika.

18.Glede na navedeno je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnika zavrglo. Ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, ni obravnavalo vsebinskih navedb tožnika in tudi ni razpisalo glavne obravnave.

-------------------------------

1Glej npr. I Up 196/2020.

2V prvem odstavku 60. člena Zakona o kazenskem postopku je določeno, da če državni tožilec spozna, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če spozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, mora to v osmih dneh sporočiti oškodovancu in ga poučiti, da lahko začne pregon sam. Tako ravna tudi sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona.

3Po tej določbi pristojni organ prosilcu za BPP, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoči ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje ta zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna prva pomoč) (prvi odstavek).

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.