Jedro

Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeleženci smotrna, sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z občino.

Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v V. točki izreka tako, da se izpustita besedi „nujne“ in „vsemi“, - v VI. točki izreka tako, da se izpusti besedo „nujne“.

2. V preostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo nepremičnino parc. št. 755/62, k. o. X1 tako, da se parcela razdeli na dva po površini enaka dela, pri čemer nastaneta dve novi parceli (I): parc. št. 755/62, ki se dodeli predlagateljici do celote, in parc. št. 755/63, ki se dodeli nasprotnima udeležencema, vsakemu do ene polovice (II). Parc. št. 755/26 se razdeli tako, da se na liniji med točko 12653 in točko C definira nova točka 78657, tako postavljena linija med točkama je meja med obema novima parcelama (III). Nasprotni predlog nasprotnih predlagateljev je sodišče kot neutemeljenega zavrnilo (IV). V izpodbijanem delu je še odločilo, da se v korist vsakokratnih lastnikov parc. št. 755/63 ustanovi služnost nujne poti preko parc. št. 755/62, peš in z vsemi vozili vse do najbližje javne poti (V), da sta nasprotna udeleženca dolžna nerazdelno plačati predlagateljici nadomestilo za uporabo služnosti nujne poti v znesku 210,00 EUR v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. dne dalje do plačila (VI), da skupni stroški bremenijo predlagateljico do 50 %, oba nasprotna udeleženca pa nerazdelno do 50 %, razen v delu plačila sodne takse za nasprotni predlog, kjer stroške nosita nasprotna udeleženca (VII), da sta nasprotna udeleženca dolžna nerazdelno povrniti predlagateljici 48,00 EUR sodne takse za predlog in 133,14 EUR stroškov izvedenca v 8. dneh po pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (VIII), da svoje stroške postopka nosi vsak udeleženec sam (IX) in da se predlagateljici vrne preveč vplačani predujem v znesku 533,72 EUR (X).

_**Pritožbene navedbe**_

2. Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v V. in VI. točki izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter da zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Sodišče je s sklepom ustanovilo služnost nujne poti, ki je naša zakonodaja ne pozna, zato je sklep materialnopravno zmoten. Iz sklepa ni razvidno, ali je sodišče ustanovilo služnostno pot ali nujno pot, sodišče tudi ni navedlo pravne in dejanske podlage ter razlogov za ustanovitev služnosti nujne poti, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

4. Sklep nima razlogov, ali lahko po delitvi nasprotna udeleženca uporabljata parc. št. 755/63 brez uporabe parc. št. 755/62, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Iz sklepa ne izhaja, ali ima parc. št. 755/63 potno povezavo z javno cesto.

5. Pri ugotavljanju, ali ima parcela potno povezavo z javno cesto, je odločilno stanje v naravi. Sodišče bi moralo ugotoviti, da ima parcela povezavo z javno cesto 1769/8, kot to ugotavlja izvedenec. Nasprotna udeleženca za dostop do svojih nepremičnin uporabljata parc. št. 755/2, gre za asfaltirano pot za dostop do njunih nepremičnin.

6. Občina X je nasprotnima udeležencema priznava služnostno pravico vožnje in hoje ter izkazuje pripravljenost vpisa služnosti v zemljiško knjigo. Nasprotna udeleženca neutemeljeno zavračata vpis služnosti v zemljiški knjigo. Sodišče ugotavlja, da imata udeleženca dve poti in da ju bosta tudi ohranila, s tem pa krši 125. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), saj slednji dopušča ustanovitev služnosti le, če potne povezave ni. Sodišče pride ob tem samo s seboj v nasprotje, ko ugotovlja, da parc. št. 755/62 potne povezave s K. cesto nima.

7. Dejansko stanje potrjuje, da ima parc. št. 755/63 povezavo z javno cesto 1769/8. Vpis služnosti v zemljiško knjigo je irelevanten, služnost je priposestvovana. Sodišče bi moralo odgovoriti, ali služnost obstoji ali pa gre za predhodno vprašanje, ki ga je sodišče dolžno rešiti pred delitvijo. V sklepu se do tega ni opredelilo, kar pomeni, da ni ugotavljalo relevantnih dejstev, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

8. Z ustanovitvijo služnosti bi predlagateljici nastala znatna ovira za uporabo nepremičnine, cela novonastala parcela bi bila v naravi pot za nasprotna udeleženca. Parcela bi morala biti vedno prosta, predlagateljica je ne bi mogla uporabljati niti za parkiranje, ureditev vrta, nasprotna udeleženca pa bi imela dve poti.

9. Dovoz in izvoz na parc. št. 755/26 s P. ceste je ozek, zaradi tega tovorna vozila nanj ne morejo zapeljati. Neprerekano dejstvo, da se s tovornimi vozili ne da peljati iz P. ceste in da se prevozi opravljajo s K. ceste, je dodatna potrditev, da ima parcela nasprotnih predlagateljev potno povezavo z njo z vsemi sredstvi.

10. Ni podlage za ustanovitev služnosti pešpoti, saj že iz ugotovitev sodišča izhaja, da parc. št. 755/63 meji na cesto v razdalji 1,32 m, kar zadostuje za peš hojo in dvokolesna vozila. Tudi ni potrebe za pešpot z namenom zbiranja odpadkov, saj se pobirajo tudi s K. ceste.

_**Odgovor na pritožbo**_

11. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

12. Pritožba je delno utemeljena.

_**Odgovori na relevantne pritožbene navedbe**_

13. Skladno s prvim odstavkom 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustanovilo stvarno služnost na podlagi 125. člena ZNP, kar je v obrazložitvi ustrezno pojasnilo, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni podalo pravne in dejanske podlage za ustanovitev služnosti poti. Sodišče prve stopnje je v V. in VI. točki izreka sklepa res zapisalo, da se ustanovi služnost nujne poti, vendar pa iz 13. točke obrazložitve jasno izhaja, da je odločalo na podlagi ZNP in zato ni dvoma, da je ustanovilo stvarno služnost. Ker pa ZNP v 125. členu ne določa ustanovitve nujne poti, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep v V. in VI. točki izreka tako, da je izpustilo besedi „nujne“.

15. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sklep nima razlogov, ali lahko nasprotna udeleženca po delitvi uporabljata parc. št. 755/63 brez uporabe parc. št. 755/62, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje se je do tega bistvenega vprašanja opredelilo v 12. točki obrazložitve. Na podlagi izvedenskega mnenja je ugotovilo, da zaradi spremembe prometnega režima dostop z dvoosnimi vozili do parc. št. 755/26 s K. ceste ni več mogoč in da ne drži predlagateljičina navedba, da dostop strank do javne ceste kljub delitvi ne bo okrnjen. Sodišče prve stopnje je sicer pri tem navedlo parc. št. 755/26, vendar slednje velja tudi za novonastalo parc. št. 755/63, kar izhaja tudi iz povzetka izvedenskega mnenja v 5. točki obrazložitve. Zato tudi ne drži, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker iz sklepa ne izhaja, ali ima parc. št. 755/63 potno povezavo z javno cesto. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da parc. št. 755/63, ki po sklepu pripada nasprotnima udeležencema, nima dostopa do javne ceste z dvoosnimi vozili.

16. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da dostop, ki v naravi obstaja, vendar uporabnik nima pravice do njegove uporabe, ni pravno relevanten za presojo, ali ima novonastala nepremičnina dostop do javne ceste. Odsotnost povezave z javnim cestnim omrežjem je lahko namreč tudi le pravna,2 zato ni utemeljeno stališče pritožbe, da bi bilo potrebno upoštevati stanje v naravi. Izvedenec je v mnenju zapisal, da imata nasprotna udeleženca z avtomobilom omogočen le dostop s P. ceste preko parc. št. 755/26, če pa bi bilo pravno omogočeno, tudi preko parc. št. 755/2 s K. ceste. Navedeno ne pomeni, da imata nasprotna predlagatelja pravno upoštevano povezavo z javno cesto, kot si napačno razlaga predlagateljica, temveč le, da obstaja možnost drugačne ureditve dostopa. Za odločitev tako ni relevantno, ali nasprotna udeleženca za dostop uporabljata parc. št. 755/2, saj kot bo obrazloženo v nadaljevanju, za uporabo navedene poti nimata pravne podlage.

17. Pritožba izpostavlja, da Občina X (lastnica parc. št. 755/2) nasprotnima udeležencema priznava služnostno pravico vožnje in hoje ter izkazuje pripravljenost vpisa služnosti v zemljiško knjigo, nasprotna udeleženca pa vpis v zemljiško knjigo zavračata. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje iz 8. točke obrazložitve. Občina X je bila z nasprotnima udeležencema pripravljena skleniti služnostno pogodbo (priloge A22-A28), vendar do podpisa pogodbe ni prišlo, saj se nasprotna udeleženca s pogodbo nista strinjala. Že na podlagi navedenega je tako mogoče zaključiti, da nasprotna udeleženca nimata pogodbene podlage za vpis služnosti v zemljiško knjigo, zato je zmotna pritožbena trditev, da vpis zavračata.

18. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo 125. člen ZNP, ki dopušča ustanovitev služnosti le, če potne povezave ni, sodišče prve stopnje pa je štelo, da imata nasprotna udeleženca dve poti in bosta obe tudi ohranila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi nasprotna udeleženca imela dve poti, ugotovilo je le, da sta imela nasprotna udeleženca možnost pridobitve služnostne poti s K. ceste preko nepremičnine Občine X, kar pa ne pomeni, da imata pravno gledano dve poti. Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeležencu smotrna, pa sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z Občino X. Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje s predhodno ugotovitvijo, da parc. št. 755/63 nima potne povezave s K. cesto, saj nikoli ni ugotovilo, da bi ta nepremičnina imela neposredno povezavo z javno cesto.

19. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je vpis služnosti v zemljiško knjigo irelevanten, ker je služnost po parc. št. 755/2 priposestvovana. Sodišče prve stopnje se do vprašanja priposestvovanja razen na splošno v 15. točki obrazložitve sklepa ni konkretno opredelilo, je pa pravilno pojasnilo, da to vprašanje za odločitev ni pravno relevantno, zato ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče presoji sodišča prve stopnje pritrjuje in v zvezi s priposestvovanjem ugotavlja, da ne gre za predhodno vprašanje, ki bi ga zakon v postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja vnaprej predvidel (tretji odstavek 118. člena ZNP). Poleg tega je bistvo predmetnega nepravdnega postopka delitev solastnine, ustanovitev služnosti pa je le postransko vprašanje. Potrebno je tudi poudariti, da gre v konkretnem primeru le za ustanovitev stvarne služnosti in je mogoče kasneje doseči tudi drugačno odločitev, saj pomeni ustanovitev stvarne služnosti le nujno in začasno rešitev.3 Pritožbeno sodišče dodatno še dodaja, da Občina X ne priznava priposestvovanja predmetne služnosti (elektronsko sporočilo - priloga A18), predlagateljica pa ga tudi ni z verjetnostjo izkazala.

20. Pritožba zatrjuje, da bo predlagateljici z ustanovitvijo služnosti nastala znatna ovira za uporabo njene nepremičnine, ker bo morala biti nepremičnina vedno prosta, predlagateljica na njej ne bo mogla parkirati ali si urediti vrta, itd. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagateljica nepremičnine res ne bo mogla uporabljati za parkiranje, kot je želela, vendar se njen položaj v primerjavi z dosedanjim stanjem ne bo poslabšal, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Nepremičnina se je tudi po ugotovitvah izvedenca Ž. namreč že v preteklosti uporabljala kot pot med P. in K. cesto (list. št. 182).

21. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustanovilo služnost poti preko parc. št. 755/62 peš in z vsemi vozili (V. točka). Pritožba v zvezi z navedenim navaja, da tovorna vozila zaradi ozke ceste na dovoz niti ne morejo zapeljati in da slednje dejstvo ni bilo prerekano. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbi ugodilo in spremenilo sklep v V. točki izreka tako, da je izpustilo besedo „vsemi“. Iz fotografije na list. št. 103 je razvidno, da ta nepremičnina objektivno ne dopušča dostopa z večjimi tovornimi vozili, ker pa je služnost poti ustanovljena na celotni poti, je po presoji pritožbenega sodišča merilo za dopustnost dostopa po tej nepremičnini širina slednje in je torej nasprotnima udeležencema dovoljena vožnja z vozili, ki objektivno lahko vozijo po tej dovozni poti brez škode za sosednje nepremičnine. Navedeno pa nikakor ne potrjuje stališča pritožbe, da ima nepremičnina nasprotnih udeležencev potno povezavo s K. ceste z vsemi sredstvi, saj pravice za njeno uporabo nimata.

22. Neutemeljena je pritožbena navedba, da ni podlage za ustanovitev služnosti pešpoti, ker nepremičnina nasprotnih udeležencev meji na cesto v razdalji 1,32 m, kar zadostuje za peš hojo in dvokolesna vozila. Splošno sprejeto stališče sodne prakse4 je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili. Poleg tega ne drži pritožbena navedba, da se odpadki pobirajo tudi s strani K. ceste, ker iz dopisa Komunale X izhaja, da se pobirajo s P. ceste (priloga B34).

23. Ostale pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev in zato odgovor nanje ni potreben.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

24. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.

25. Pritožbeni razlogi so bili delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v V. in VI. točki spremenilo, kot je razvidno iz izreka, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

26. Predlagateljica nosi svoje stroške pritožbenega postopka, kar je skladno s splošnim pravilom, določenim v prvem odstavku 35. člena ZNP, skladno pa je tudi s posebnimi določili postopka za delitev stvari v solastnini, ki drugačne delitve stroškov ne določajo.

1 Vse nepremičnine ležijo v katastrski občini X, zato katastrske občine pritožbeno sodišče v nadaljevanju ne bo več navajalo.

2 Glej VSC Sklep Cp 114/2019. 3 Glej VSC sklep Cp 514/2011. 4 Glej npr. VSL Sodba I Cp 57/2019.