Posredovanje osebnih podatkov iz sodne prekrškovne zadeve za namen disciplinskega postopka

Datum

31.01.2023

Številka

07120-1/2023/32

Kategorije

Delovna razmerja, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 30. 1. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da sodišče – v okviru pravila o pravni pomoči in sodelovanju med državnimi organi – pošlje delodajalcu obdolženca na vpogled celotni sodni spis iz sodnega postopka v zvezi s prekrškom. Delodajalec je državni organ, prekršek pa je povezan z delovnim razmerjem obdolženca.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Državni organ, ki nastopa v vlogi delodajalca, za namen vodenja disciplinskega postopka ni upravičen od sodišča pridobiti osebnih podatkov obdolženca iz sodnega spisa s sklicevanjem na institut pravne pomoči in sodelovanja med državnimi organi.

Obrazložitev

S konkretno vsebino zaprosila državnega organa (npr. zatrjevana pravna podlaga, vrsta državnega organa, obrazložen namen itd.) nismo seznanjeni, zato domnevamo, da gre za pomoč iz Zakona o sodiščih (ZS) – 12.a člen. Ta institut v konkretnem primeru ne pride v poštev iz dveh razlogov:

-pomoč med državnimi organi se lahko nanaša le na temeljne oblastne pristojnosti teh državnih organov (npr. če bi drug državni organ prav tako obravnaval isto storilčevo ravnanje v nekem drugem uradnem postopku oblastne narave) ne pa na področje poslovanja oziroma notranje uprave državnih organov (sem spadajo na primer tudi interni postopki s področja upravljanja s človeškimi viri), in

-pomoč med državnimi organi po prvem odstavku 12.a člena ZS pride v poštev le, če jo posebej določa področni procesni ali drug zakon. Omenjena določba se glasi »V zadevah iz sodne pristojnosti si sodišča dajejo pravno pomoč, ki obsega opravljanje postopkovnih dejanj ter posredovanje osebnih in drugih podatkov, v skladu z zakonom. Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil sodišča dajejo pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, kadar tako določa zakon«. Zakon, ki bi omogočal izvajanje pomoči na način izmenjave osebnih podatkov za potrebe upravljanja s človeškimi viri, nam ni poznan. Na primer 7. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) sicer omogoča pridobivanje sodnih spisov, vendar le za namen zastopanja v posamezni zadevi. Podobno velja na primer za 17. člen Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), ki se glede pomoči navezuje na potrebe iz pristojnosti državnega tožilstva.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka