Jedro

Z zavrnitvijo dokaza po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, konkretno oftalmologa, je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 254. člena ZPP, saj je tožnik obrazloženo ugovarjal izvedenskemu mnenju v zadevi sodelujočega izvedenca J.Z. dr. med. in določno opozoril na neskladja v njem ter je za svoje navedbe predložil dokaze. Zato sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti tako obrazloženega dokaznega predloga zgolj z utemeljitvijo, da je izvedenec svoje delo opravil korektno in skladno s pravili znanosti in stroke ter je njegov izvid jasen, popoln in ni sam s seboj v nasprotju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem zavrnilnem delu in v odločitvi o povrnitvi pravdnih stroškov razveljavi ter se mu zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mu plača dnevno odškodnino po polici nezgodnega zavarovanja v znesku 112,53 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tolarske protivrednosti od dne 26.02.2004 do dne 31.12.2006 preračunano po tečaju zamenjave in od eurskega zneska od 01.01.2007 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo. V presežku, za znesek 910,47 EUR z zahtevanimi zakonskimi obrestmi je tožbeni zahtevek iz naslova dnevne odškodnine in v celoti za znesek 895,00 EUR z zakonskimi zamudnimi od tolarske protivrednosti tega zneska za čas od 13.07.2001 do dne 31.12.2006 po tečaju zamenjave in od eurskega zneska od 01.01.2007 dalje do plačila iz naslova nadomestila za invalidnost, zavrnilo. Odločilo je še, da je dolžna toženka tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 43,90 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, od tedaj dalje do plačila pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Proti zavrnilnemu delu sodbe se je tožnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede (ne)obstoja invalidnosti pri tožniku, predvsem zaradi tega, ker ni sledilo dokaznemu predlogu po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke. Med postopkom na prvi stopnji je namreč izrecno ugovarjal izvedenskemu mnenju izvedenca J.Z. dr. med., saj je to nepopolno, mestoma si nasprotujoče in celo nepravilno. Takoj po prejemu izvedenskega mnenja je s pripravljalno vlogo navedel obširne in določne pripombe na izvedenčevo mnenje, ki jih je podkrepil s številnimi dokazi, vendar sodišče prve stopnje na te pripombe in dokaze ni odgovorilo. Tako ni ocenilo v dokazne namene predloženih izvidov specialista oftalmologa B.D. Slednji je že v izvidu z dne 07.05.001 zapisal, da je tožniku ostala motnjava pred očesom, ki je posledica odstopa steklovine. Ker tudi iz prvega izvida očesne ambulante z dne 03.11.2000 izhaja, da je poškodba očesa povzročila nežno motnjavo v steklovini, gre torej brez dvoma za posledico, ki izvira iz škodnega dogodka. Predvsem pa je dejansko stanje glede zahtevka iz naslova invalidnosti zmotno ugotovljeno tudi zato, ker je tožnik kot dokaz predložil izvedensko mnenje izvedenke oftalmologinje, izdelano sicer za pravdo, v okviru katere je zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka in v okviru katerega je izvedenka med drugim ugotovila kot trajno posledico škodnega dogodka motnjavo v steklovini. Po drugi strani pa pritožba meni, da izvedensko mnenje izvedenca Z. ne more biti upoštevno tudi zato, ker izvedenec pri izdelavi mnenja sploh ni upošteval odredbe sodišča. Tako je podal mnenje glede posameznih postavk nepremoženjske škode, kar sploh ni predmet obravnave tega pravdnega postopka, po drugi strani pa ni upošteval vsebine 4. točke I. odstavka 7. člena Splošnih pogojev - NE 96 toženke, ki določa, da se dnevna odškodnina priznava tudi za čas začasne nesposobnosti za delo. Pojem aktivnega zdravljenja je torej za obravnavano zadevo delno neuporaben, saj je strožji od besedila splošnih pogojev. Ker torej sodišče prve stopnje ni sledilo obrazloženemu tožnikovemu dokaznemu predlogu po pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, zaradi kršitve določbe 254. člena ZPP. Ker sodišče prve stopnje ni zapisalo razlogov o tem, zakaj šteje tožnikov dokazni predlog za postavitev novega izvedenca medicinske stroke za neutemeljenega, saj je le arbitrarno odločilo, da je izvedenčevo mnenje v skladu s pravili znanosti in stroke, je storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba graja še določitev začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska glavnice, ker meni, da je za toženko plačilna zamuda nastala dne 13.07.2001, to je od zavrnitve predpravdnega zahtevka dalje, pri čemer sklicevanje toženke na nepopolnost predpravdnega zahtevka, ker mu ni bila priložena odločba sodnika za prekrške, ni bilo mogoče upoštevati, saj za rešitev predmetnega zahtevka v skladu z njenimi s Splošnimi pogoji, odločbe sodnika za prekrške sploh ni potrebovala. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo sojenje.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožnik zahteval plačilo dnevne odškodnine in invalidnine na podlagi police življenjskega z dodatnim nezgodnim zavarovanjem št. 166-9006540, sklenjene s toženko dne 13.11.2000, ker je bil dne 28.10.2000 poškodovan. Navajal je, da je zdravljenje poškodb trajalo do 14.02.2001, ko je opravil zadnji pregled pri oftalmologu, torej skupaj 110 dni in za kar je predložil dokaze v obliki medicinske dokumentacije in izvidov specialista oftalmologa. Ker mu je toženka že izplačala odškodnino za 10 dni, je s tožbo zahteval še dnevno odškodnino za nadaljnjih 100 dni kot odškodnino za čas aktivnega zdravljenja in za čas začasne nesposobnosti za delo. Kot trajna posledica poškodbe, ki mu jo je povzročila K.Ž. s tem, da mu je vrgla v predel čela nad desnim očesom kozarec, pa mu je ostala motnjava pred očesom, kar je posledica odstopa steklovine, zaradi česar se mu je vid na desnem očesu poslabšal. Navedeno je ugotovil specialist oftalmolog, kar je dokazoval s predložitvijo izvidov in izvidom EEG z dne 23.02.2001. V zvezi s tem je navajal, da je po toženkinih Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb NE-96, upravičen do invalidnine v višini 5 %, sklicujoč se pri tem na Tabelo trajne invalidnosti po nezgodah pod II "oči" - točka 4, ki je sestavni del toženkinih Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-96. Tožnik je torej že v tožbi opredelil, kaj naj bi bil predmet izvedenčevega dela, podrobno pa ga je opredelil še v pravočasno predloženi pripravljalni vlogi z dne 28.04.2005, ko je navedel, da je bil zaradi posledic nezgode nesposoben za študij vse do 14.02.2001 in, da je izvedenka mag. M.G.P. v izvedenskem mnenju, ki ga je izdelala za potrebe pravde po zahtevku za nepremoženjsko škodo, ugotovila, da so pri njem prisotne motnje v steklovini desnega očesa in kar izhaja tudi iz preostalih izvidov, ki jih je pridobil v postopku zdravljenja. Glede na uveljavljani tožbeni zahtevek bi moral izvedenec v konkretni zadevi svoje ugotovitve in mnenje, seveda v prvi vrsti izdelati po pravilih stroke, vendar pa bi moral kot izhodišče zanje uporabiti tista merila, ki jih v Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb NE-96 predpisuje tožena stranka. Tako je bilo že osnovno izhodišče izvedenčevega dela, z vidika potreb tega pravdnega postopka, napačno in, kakor pravilno opozarja pritožba, tudi delno neskladno napotkom sklepa o določitvi izvedenca, saj iz izvedenčevega mnenja ni razvidno, da bi izhajal iz meril toženkinih Splošnih pogojev NE-96, ki sta jih dogovorili pravdni stranki s sklenitvijo življenjskega in nezgodnega zavarovanja.

Z zavrnitvijo dokaza po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, konkretno oftalmologa, je sodišče prve stopnje kršilo določbo drugega odstavka 254. člena ZPP, saj je tožnik obrazloženo ugovarjal izvedenskemu mnenju v zadevi sodelujočega izvedenca J.Z. dr. med. in določno opozoril na neskladja v njem ter je za svoje navedbe predložil dokaze. Zato sodišče prve stopnje ni moglo, kakor pravilno opozarja pritožba, zavrniti tako obrazloženega dokaznega predloga zgolj z utemeljitvijo, da je izvedenec svoje delo opravil korektno in skladno s pravili znanosti in stroke ter je njegov izvid jasen, popoln in ni sam s seboj v nasprotju. Zavrnitev dokaznega predloga z navedeno obrazložitvijo je tudi povsem pavšalna in dejansko, kot poudarja pritožba, neobrazložena, saj sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj utemeljitve, ki jih je tožnik navedel v podkrepitev svojega nesoglasja k izvedenskemu mnenju, niso dovolj prepričljive, kljub temu, da je konkretno opozoril na dejstvo, da izvedenec ni izhajal iz meril, ki jih v Splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb NE-96 predpisuje toženka in da je izvedensko mnenje v nasprotju z mnenjem, ki ga je, sicer za drugo pravdno zadevo, ki pa temelji na istem škodnem dogodku, izdelala izvedenka M.G.P. iz Očesne klinike v KC. Že samo dejstvo, da izvedenec ni sledil napotkom, vsebovanih v sklepu o njegovi postavitvi pa je celo v nasprotju s prvostopenjsko ugotovitvijo o popolnosti v predmetni pravdni zadevi uporabljenega izvedenskega mnenja. Zato ima pritožba prav, da je izpodbijani del prvostopenjske sodbe obremenjen tako z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (zaradi kršitve določb drugega odstavka 254. člena ZPP) in z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj zaradi pomanjkljivih razlogov o zavrnitvi tožnikovega dokaznega predloga po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. Slednje ima vselej za posledico razveljavitev s tako procesno napako obremenjene sodbe. Zato je drugostopenjsko sodišče glede izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe sprejelo odločitev, ki izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek člena 354 ZPP).

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje pri oceni utemeljenosti tožnikovega dokaznega predloga po pritegnitvi novega izvedenca medicinske stroke, izhajati predvsem iz dejanske in materialne podlage predmetne pravde, ki se kaže ravno v tožnikovi zahtevi po povrnitvi dnevne odškodnine za čas tako aktivnega zdravljenja po poškodbi, ki jo je utrpel ob obravnavanem škodnem dogodku, kot za čas začasne nesposobnosti za delo po 4. točki prvega odstavka 7. člena toženkinih Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb - NE 96 v zvezi s (7). točko člena 14 toženkinih Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-96. Glede zahteve po plačilu 5 % invalidnosti pa bo moralo tožnikov predlog ocenjevati z vidika 4. točke II. Odseka "oči"-Tabele trajne invalidnosti po nezgodi, kot sestavnega dela toženkinih Splošnih pogojev NE-96 in sestavnega dela sklenjene zavarovalne pogodbe. Na obe materialnopravni podlagi bo priredilo tožnikove dejanske navedbe in pripombe, ki jih je uveljavljal v pravočasno vloženih pripravljalnih vlogah, s katerimi je ugovarjal izvedenskemu mnenju izvedenca J.Z. dr. med.. Drugostopenjsko sodišče še opozarja, da sodišče v postopku dokazovanja z izvedenci ni vezano na predlog strank na dopolnitev mnenj. Če se pokaže za potrebno, to je, da sodišče ne more kritično preizkusiti mnenja ali se ob kritičnem preizkusu pokažejo nejasnosti, nepopolnosti, protislovja ali dvomi, je dolžno tudi samo dopolniti dokazni postopek z izvedencem oziroma izvedenci (glej odločbo VS RS II Ips 464/2006 z dne 21.11.2008).

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je imela za posledico razveljavitev izpodbijanega dela prvostopenjske sodbe, se drugostopenjsko sodišče s preostalimi pritožbenimi izvajanji ni moglo ukvarjati.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP. V novem sojenju bo torej treba odločiti o vseh pravdnih stroških (saj bo šele tedaj znan končen uspeh v pravdi) in o stroških tega pritožbenega postopka.