Jedro

Smrt stranke ima za posledico konec njene pravdne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka. Sodišče je zato po ugotovitvi, da se sporno pravno razmerje v tem upravnem sporu nanaša na osebnostne pravice tožeče stranke, ki je umrla in, da se torej pomanjkljivost tožbe, ki je nastopila s smrtjo tožeče stranke, ne da odpraviti, tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. S tožbo vloženo pri tem sodišču je tožeča stranka izpodbijala v uvodu navedeno odločbo tožene stranke, s katero je bila spoznana za odgovorno za hujšo disciplinsko kršitev po 11. točki 298. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ga je storila z v izreku pod točko 1. opisanim ravnanjem. S tem je ravnala v nasprotju s prvim in šestim odstavkom 288. člena ter drugo alinejo drugega odstavka 297. člena ZIZ (1. točka izreka), zato ji je bil na podlagi prvega odstavka 298. b člena v zvezi s prvim drugim odstavkom 298. c člena ZIZ izrečen disciplinski ukrep javni opomin (2. točka izreka). Odločila je tudi, da se izvršljiva odločba disciplinskega organa vpiše v evidenco izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev in o njej obvesti vsa okrajna in okrožna sodišča (3. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se je tožeča stranka pritožila in Disciplinska komisija pri Zbornici izvršiteljev Slovenije je odločbo o disciplinski odgovornosti v šesti vrsti 1. točke izreka v navajanju „prvega“ odstavka 288. člena ZIZ, odpravila in disciplinski postopek v tem delu ustavila, v ostalem pa pritožbo zavrnila.

3. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

4. Na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalstva in evidence izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje, je sodišče v teku tega upravnega spora ugotovilo, da je tožeča stranka dne 28. 1. 2018 umrla. Smrt stranke pa ima za posledico konec njene pravdne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka.

5. Tožeča stranka je imela v tem upravnem sporu sicer pooblaščenca - odvetnika in v tem primeru bi sodišče upoštevaje določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) uporablja v upravnem sporu za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, lahko nadaljevalo postopek, vendar pa to ne velja za primere, ko materialno pravne pravice s smrtjo osebe, ki jih je uveljavljala, ugasnejo. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe, je tožeča stranka opravljala službo izvršitelja s sedežem v Mariboru, ... in z izpodbijano odločbo ji je bil izrečen disciplinski ukrep javni opomin. Torej se sporno pravno razmerje nanaša na odločitev, ki je vezana izključno na osebo tožeče stranke, saj temelji na podatkih, ki se nanašajo na njeno ravnanje v svojstvu izvršitelja in ki naj bi predstavljali podlago za izrek izpodbijanega disciplinskega ukrepa.

6. Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa ko stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1), je sodišče po ugotovitvi, da se sporno pravno razmerje v tem upravnem sporu nanaša na osebnostne pravice tožeče stranke, ki je umrla, da se torej pomanjkljivost tožbe, ki je nastopila s smrtjo tožeče stranke, ne da odpraviti, je tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

7. Sodišče je odločilo po predsednici senata v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1. 8. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, ko sodišče tožbo zavrže vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.