Jedro

Sodišče ni imelo podlage, da bi posegalo in spreminjalo tisti del obračuna, v katerem je izvršitelj namenil drugemu upniku 6.670,00 EUR.

Če drugi upnik ne bi vložil zahteve za sodni preizkus obračuna, bi po dokončnosti prejel omenjenih 6.670,00 EUR. Prvi upnik pa ni vložil zahteve.

Ker prvi upnik ni vložil zahteve za sodni preizkus obračuna, drugi upnik zaradi vložene zahteve ne more biti na slabšem, kot če je ne bi vložil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se na koncu izreka pred piko doda: - besedilo: ″v znesku 25.000,00 EUR″ in - nov odstavek z besedilom: ″drugi upnik v znesku 6.670,00 EUR iz zadeve VL 84388/2019 Okrajnega sodišča v Celju″.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo zahtevi drugega upnika za preizkus izvršiteljevega obračuna terjatve IZV 046-CE/2020 z dne 9. 3. 2020 tako, da se iz kupnine 31.670,00 EUR po plačilu DDV poplača prvi upnik. Ugotovilo je, da je izvršitelj v predmetni zadevi (VL 86321/2019) zarubil in prodal tiskarski stroj Printer Inkjet za potisk frotirjev Zimmer Ma Chromo, type Compact MC 197551, ki je bil ocenjen na 95.000,0 EUR in prodan za 31.670,00 EUR. Izvršitelj je v (drugi) zadevi VL 84388/2019 drugega upnika naknadno ločeno oziroma samostojno zarubil nadgradnjo barv tip KS 11-ESE7, številka BA 14735001, ki je bila narejena na navedenem stroju ter jo ocenil na 20.000,00 EUR. Drugi upnik nima pravice do poplačila iz kupnine, dobljene s prodajo tiskarskega stroja. Kolikor nadgradnja barv predstavlja sestavino tiskarskega stroja, je (prvi) upnik iz predmetne zadeve z rubežem tiskarskega stroja hkrati pridobil zastavno pravico z istim vrstnim redom tudi na nadgradnji barv, ki s strojem predstavlja eno stvar in z njim deli isto usodo, zato ni mogoče ločeno pridobiti zastavne pravice le na nadgradnji barv. To bi pomenilo, da je (prvi) upnik iz te izvršilne zadeve pridobil zastavno pravico z boljšim vrstnim redom na celotnem stroju, vključno na nadgradnji barv in s tem pravico do poplačila iz celotne kupnine s prodajo tiskarskega stroja (ocenjena vrednost 95.000,00 EUR zajema stroj skupaj z nadgradnjo barv). Kolikor pa nadgradnja predstavlja pritiklino in jo je mogoče brez težav odstraniti, ne da bi bila poškodovana stroj oziroma nadgradnja in je samostojen predmet stvarnih pravic, njena prodaja ni bila opravljena, saj ni zajeta v dražbenem razglasu z dne 7. 2. 2020 in ni mogla biti predmet prodaje na drugi javni dražbi 6. 3. 2020 kljub soglasju drugega upnika. Drugi upnik tudi v tem primeru ne more biti poplačan, saj kupnina ni bila dobljena s prodajo premičnine, pri kateri ima vpisano zastavno pravico z boljšim vrstnim redom. V spisu se nahaja izjava zastavnih upnikov, da je njihova zavarovana terjatev v celoti poplačana, zaradi česar naj jih sodišče izključi iz delitve kupnine. To pomeni, da se poplača upnik z naslednjim najboljšim vrstnim redom, to je prvi upnik, ki ima zastavno pravico z dvanajstim vrstnim redom in jo je pridobil na podlagi sklepa o izvršbi z dne 18. 2. 2019 zaradi poplačila terjatve. Glede na to, da njegova glavnična terjatev nekajkrat presega kupnino, je prvi upnik upravičen do celotne kupnine.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče napravilo kršitev, ko je spremenilo obračun izvršitelja v delu, v katerem ni vložil pravnega sredstva. Gre za del, v katerem je izvršitelj odločil, da drugemu upniku iz kupnine ob prodaji stroja pripada 1/3 kupnine 6.670,00 EUR. Ker se ni pritožil zoper del obračuna, v katerem mu je izvršitelj namenil del kupnine ob prodaji stroja, sodišče ni imelo podlage, da bi posegalo v ta del sklepa in ga spreminjalo. Drugo kršitev je zagrešilo, ko je napačno zaključilo, da predstavlja nadgradnja tiskarski stroj sestavino tiskarskega stroja Printer Inkjet. Nadgradnja barv je po svojem bistvu pritiklina in ne sestavina, saj se jo da brez škode za osnovni tiskalni stroj odstraniti iz njega in uporabiti na drugem stroju.

3. Prvi upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno odločilo, da se celotna kupnina nameni njemu, kot upniku prvega vrstnega reda na premičninah, ki so se prodale na javni dražbi 6. 3. 2020. Čeprav je izvršitelj v obračunu odločil, da pripada 1/3 kupnine drugemu upniku, njegova odločitev ni postala dokončna, oziroma pravnomočna in je sodišče celotno kupnino pravilno namenilo prvemu upniku. Na javni dražbi 6. 3. 2020 se je prodajal stroj Printer Inkjet in se je prodajal po načelu videno-kupljeno, kar pomeni z vsemi sestavinami in pritiklinami, če so bile spojene s strojem.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Drugi upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je sklep nejasen, ker ni razbrati, ali je bil predmet prodaje na javni dražbi samo tiskarski stroj Printer Inkjet ali je bila hkrati s tiskarskim strojem prodana tudi nadgradnja barv. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršitelj zarubil in prodal tiskarski stroj Printer Inkjet, ki je bil ocenjen na 95.000,00 EUR, za 31.670,00 EUR (5. točka obrazložitve sklepa) in da je drugi upnik soglašal s prodajo stroja z nadgradnjo (6. točka obrazložitve sklepa; v e-pošti direktorja izvršitelju z dne 6. 3. 2020). Teh ugotovitev v pritožbi ne izpodbija. V dražbenem razglasu izvršitelja z dne 7. 2. 2020 ni bilo omejitve, da se bo tiskarski stroj prodajal brez nadgradnje. Drugače tudi ni navedeno v zapisniku o drugi javni dražbi premičnin z dne 6. 3. 2020 in poročilu izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih z dne 9. 3. 2020. Torej je izvršitelj prodajal tiskarski stroj takšnega, kot ga je zarubil in ocenil v obravnavani zadevi VL 86321/2019. V obračunu terjatve z obvestilom o delitvi kupnine z dne 9. 3. 2020 je razdelil kupnino 31.670,00 EUR tako, da je prvemu upniku namenil 25.000,00 EUR in drugemu upniku 6.670,00 EUR, kar je v razmerju 79 % proti 21 %. To razmerje je očitno povzel iz razmerja cenitev, kjer je stroj ocenil na 95.000,00 EUR, nadgradnjo pa na 20.000,00 EUR. Vse te okoliščine kažejo, da je izvršitelj prodal stroj kot celoto z nadgradnjo.

6. Posledično niso utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče napačno zaključilo, da predstavlja nadgradnja sestavino tiskalnega stroja, da je ta v bistvu pritiklina in ne sestavina, da se jo da brez škode za osnovni tiskalni stroj odstraniti iz njega in uporabiti na drugem stroju. Sodišče prve stopnje je dopustilo obe možnosti, da je nadgradnja sestavina tiskarskega stroja in da je pritiklina, vendar je zaključilo, da v nobenem od teh primerov drugi upnik ne more biti poplačan (6. točka obrazložitve sklepa). Ali je odločilo pravilno, je stvar nadaljnje presoje. Pritožbi priloženi listinski dokaz z izjavo A. M. s skico in predlagano zaslišanje A. M. sta novota, za katera drugi upnik v pritožbi ni pojasnil zakaj ju ni mogel podati pravočasno v zahtevi za preizkus obračuna. Zato ju sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da sodišče ni imelo podlage, da bi posegalo in spreminjalo tisti del obračuna, v katerem je izvršitelj namenil drugemu upniku 6.670,00 EUR (potem ko so banke oziroma zastavni upniki izjavili, da je njihova zavarovana terjatev v celoti poplačana, zaradi česar naj jih sodišče izključi iz delitve kupnine, 10. točka obrazložitve sklepa). Če drugi upnik ne bi vložil zahteve za sodni preizkus obračuna, bi po dokončnosti prejel omenjenih 6.670,00 EUR. Prvi upnik pa ni vložil zahteve. Četrti in peti odstavek 97. člena ZIZ določata za primer, če nobena od strank ne vloži zahteve, da o obračunu terjatve odloči sodišče, velja obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine za dokončnega. Na podlagi dokončnega obračuna terjatve, z obvestilom o delitvi kupnine oziroma pravnomočnega sklepa sodišča, je izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine oziroma od prejema pravnomočnega sklepa sodišča opraviti poplačilo upnika.

8. Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 359. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki določa, da sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sklepa v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona. Določba smiselno velja za zahtevo upnika za preizkus obračuna terjatve in delitve kupnine, ker predstavlja pravno sredstvo strank in zanj veljajo iste procesne kavtele kot za pritožbo. Ker prvi upnik ni vložil zahteve za sodni preizkus obračuna, drugi upnik zaradi vložene zahteve ne more biti na slabšem, kot če je ne bi vložil. 9. Neutemeljeno še drugi upnik predlaga, da se mu prizna 20.000,00 EUR v višini ocenjene vrednosti nadgradnje, saj jo je izvršitelj zarubil kasneje (13. 12. 2019 glede na poročilo z dne 15. 12. 2019 v zadevi VL 84388/2019) kot je zarubil tiskarski stroj (30. 10. 2019 glede na zapisnik z istim datumom). Prvi odstavek 98. člena ZIZ določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico, razen če zakon določa, da imajo določene terjatve pri poplačilu prednost. 10. Sodišče druge stopnje je odpravilo storjeno kršitev določb pravdnega postopka tako, da je upoštevalo obračun izvršitelja. Upoštevalo ga je brez vrstnega reda zastavnih pravic bank (zadnja alineja 358. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugodilo je pritožbi drugega upnika in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je prvega upnika poplačalo v znesku 25.000,00 EUR in drugega upnika v znesku 6.670,00 EUR, kolikor jima je namenil izvršitelj v obračunu.