Jedro

Če je fizična delitev mogoča, potem je na zahtevo solastnika solastnino treba razdeliti fizično, zahtevi drugega solastnika za civilno delitev pa ni mogoče slediti.

Delitev se odloži na predlog, sodišče delitve solastnine ne odlaga po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka solastnika nepremičnine, parc. št. 1, k. o. X, vsak do 1/2; da se je tekom postopka opravila parcelacija - parc. št. 1, k. o. X, se je ukinila in so nastale nove parc. št. 20, 21, 22, k. o. X; na stavbi z ID znakom 0000-1206, ki stoji na parc. št. 20, k. o. X, na naslovu L., je vzpostavilo etažno lastnino, določilo splošni skupni del stavbe ter posamezna dela stavbe, odločilo, da se na posameznem delu z ID znakom 0000-1206-1 (ki v naravi predstavlja spodnjo etažo stavbe) vknjiži lastninska pravica v korist nasprotne udeleženke, na posameznem delu z ID znakom 0000-1206-2 (ki v naravi predstavlja gornji del stavbe, še neizdelan, z ločenim vhodom) pa lastninska pravica v korist predlagatelja, ter da nepremičnino parc. št. 21 prevzame v last in posest predlagatelj, nepremičnino parc. št. 22 pa nasprotna udeleženka; in pod točko 4 uredilo medsebojna razmerja.

2. Pritožnica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da fizična delitev solastne nepremičnine (oziroma vzpostavitev etažne lastnine) ni možna, ker sobivanje z bivšim zakoncem, kljub razdelitvi stanovanjske hiše na dve etaži z ločenima vhodoma, ni mogoče, zaradi nerazumevanja med njima, njegovega nasilja in ogroženosti pritožnice. Meni, da je njen pravni interes večji od pravnega interesa predlagatelja, ki soglaša s fizično razdelitvijo, in vztraja, da se opravi civilna delitev. Nadalje navaja, da je sodišče ne more prisiliti v dodatna vlaganja v nepremičnino, ki bi bila potrebna, da se hiša razdeli na dve zaključeni enoti. Opozarja, da bi sodišče v postopku moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 70. člena SPZ. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in terja pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavlja določba 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve odločiti sodišče. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.(1) Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oziroma izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.(2) ZNP v prvem odstavku 123. člena točno določa, kdaj fizična delitev stvari ni mogoča, in sicer le, če bi z njo prišlo do znatnih sprememb same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti.(3) Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirane materialnopravne določbe, ko je, ob odsotnosti sporazuma med strankama glede načina razdelitve, opravilo fizično delitev nepremičnine v solasti glede na upravičen interes, ki sta ga stranki izkazali.

6. Iz mnenja izvedenca jasno izhaja, da je stavbo možno razdeliti na dve ločeni funkcionalni celoti, enako tudi pripadajoče zemljišče. Iz obrazložitve prvostopenjskega sklepa je razvidno, da si je sodišče prizadevalo, da bi se čim bolj približalo volji udeležencev postopka (nasprotna udeleženka obdrži stanovanje v pritličju hiše, ki ga je uporabljala do sedaj; predlagatelj dobi mansardo hiše), kot tudi, da se v čim večji meri opravi fizična delitev. Delitev, kot jo predlaga pritožnica, nasprotuje temeljnemu cilju SPZ – fizični delitvi, kadar je to le mogoče. Subjektivni razlogi, ki jih nasprotna udeleženka navaja kot razloge, zaradi katerih naj fizična delitev ne bi bila mogoča, ne morejo biti razlog za civilno delitev nepremičnine, ki jo je sicer fizično možno (raz)deliti.(4)

7. Pritožnica skuša uspeti z navedbo, da sodišče ni raziskalo možnosti, ali sta nasprotna udeleženka in predlagatelj sploh zmožna plačati znesek, potreben za dokončno ureditev medsebojnih razmerij, da bi dve ločeni funkcionalni enoti dejansko predstavljali dve zaključeni stanovanjski enoti, v katerih bi bilo mogoče bivati, ter dvomi, da bo mogoča izvršitev izpodbijanega sklepa v smislu izvedbe potrebnih priključkov (kanalizacija, elektrika) v korist predlagatelja, mimo parcel v njeni lasti. Povzete navedbe so za odločitev v tej zadevi, kot izhaja iz zgoraj pojasnjenega, pravno nerelevantne.

8. Pritožba nadalje pravi, da bi sodišče moralo ravnati po tretjem odstavku 70. člena SPZ, po katerem lahko sodišče odloži delitev za največ 3 leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Nasprotna udeleženka se v postopku ni sklicevala oziroma sodišču ni predlagala, da delitev odloži. Navedba je torej novota, ki v pritožbenem postopku ne more biti upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Vse pritožbene navedbe so torej neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 353. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

(1) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 9. 2013, opr. št. I Cp 804/2013. (2) Sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3. 9. 2014, opr. št. II Cp 2056/2014. (3)

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 2. 1994, opr. št. I Cp 1324/93. (4)

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 2. 2. 1994, opr. št. I Cp 1324/93.