Jedro

Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.

Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi upnikovemu predlogu na dopolnitev sklepa sodišča prve stopnje z dne 28. 8. 2012 – listovna številka 18 spisa (o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika prej dolžnikovega dolžnika D.P.d.o.o.), ki se v točki I izreka dopolni tako, da sedaj glasi:„Izvršba dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. I 39/2011-2 z dne 23. 6. 2011, ki je postal pravnomočen dne 9. 7. 2011, zoper dolžnika Z. Š. in I. Š., se (sočasno z izvršbo na prvotna dolžnika) nadaljuje tudi z novim dolžnikom, to je D.P. d.o.o. (prej dolžnikovim dolžnikom).“ O upnikovih pritožbenih stroških naj odloči sodišče prve stopnje kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zadevi izdalo sklep o izvršbi zoper dolžnika Z. Š. in I. Š. dne 23. 6. 2011 in to zaradi izterjave denarne terjatve upnika v zgoraj navedenem znesku s pripadki in to na plačo prvodolžnika, ki jo ta prejema pri D.P. d.o.o., prav tako pa tudi na dobroimetje obeh dolžnikov na kateremkoli računu, skladu, akreditivu ali podobnem naslovu, pri organizaciji za plačilni promet. Ta sklep o izvršbi je postal pravnomočen 9. 7. 2011, s sklepom z dne 18. 7. 2011 pa je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na računu dolžnikov pri NLB d.d.. Nadaljevala se je tedaj le izvršba na plačo oziroma druge prejemke. Sicer pa je upnik 30. 7. 2012 vložil predlog za izvršbo proti dolžnikovem dolžniku na osnovi člena 134 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker da slednji ni zarubil in izplačal zneskov od plače prvega dolžnika po matičnem sklepu o izvršbi, ki jo je ta prejemal pri D.P. d.o.o.. Sodišče prve stopnje je temu predlogu upnika ugodilo in dne 28. 8. 2012 izdalo sklep, ki je pod točko I. izreka glasil, da se že dovoljena izvršba po pravnomočnem sklepu o izvršbi nadaljuje z novim dolžnikom, to je D.P. d.o.o. (prej dolžnikovim dolžnikom). Pod točko II. izreka je sodišče prve stopnje povzelo dajatveni del sklepa o izvršbi in to dovolilo z rubežem denarnih sredstev novega dolžnika (prej dolžnikovega dolžnika) D.P. d.o.o. Upnik je nato 21. 9. 2012 vložil „predlog za dopolnitev oziroma popravo“, v katerem je predlagal, da naj sodišče prve stopnje izrek sklepa o dovolitvi izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika dopolni in formulira tako, da se izvršba sočasno z izvršbo na prejšnja dolžnika nadaljuje tudi zoper novega dolžnika D.P. d.o.o.. S sedaj izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje tak predlog upnika zavrnilo ob utemeljitvi, da ima sklep izdan na osnovi člena 134 ZIZ, učinek sklepa o izvršbi, zato je novi dolžnik postal prejšnji dolžnikov dolžnik in v procesno pravnem oziru ima položaj dolžnika sedaj delodajalec ne pa dolžnik po prvotnem sklepu. Pri tem se sodišče prve stopnje sklicuje na judikat Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1409/99. 2. Zoper ta sklep sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za popravo oziroma dopolnitev navedenega sklepa vlaga upnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po členu 338 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek. Izraža svoje pravno stališče, da v primeru dovolitve izvršbe po členu 134 gre v bistvu za povsem novo izvršbo in ne le za nadaljevanje prejšnje in ta nova izvršba mora potekati poleg prvotne. Iz sklepa sodišča prve stopnje, katerega dopolnitev upnik predlaga pa to ne izhaja. Upnik celo meni, da bi v skladu s prakso drugih sodišč moralo prvo sodišče dovoljeni izvršbi zoper novega dolžnika dati novo evidenčno številko. Upnik pa ima tudi interes, da se izvršba sočasno nadaljuje tudi zoper prvotna dolžnika. Drugačno stališče sodišča prve stopnje, ki v bistvu v procesno pravnem oziru vidi položaj novega dolžnika le na strani prejšnjega dolžnikovega dolžnika je tako nepravilno in potrditve tega stališča tudi ni v sodni praksi, prav gotovo pa ni opore za to stališče v judikatnem primeru, ki ga navaja sodišče prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitev tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in ocenjuje pritožbeno grajo kot utemeljeno, saj je tudi samo mnenja, da pravilna uporaba materialnega prava opravičuje spremembo napadenega sklepa na pritožbeni stopnji.

5. Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.

6. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).

7. V danem primeru je sodišče prve stopnje pri formulaciji izreka sklepa z dne 28. 8. 2012 v bistvu samo (mimo predloga upnika, ki je predlagal le izdajo posebnega sklepa zoper dolžnikovega dolžnika) odločilo, da se že dovoljena izvršba „nadaljuje z novim dolžnikom“. Ta termin pa se v skladu s predzadnjim odstavkom člena 24 ZIZ nanaša na dejanski stan, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, tedaj glede celotne izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi izvršbe in za poplačilo celotne upnikove terjatve. Pravilno pa je upnikovo stališče, da mora glede na naravo sklepa po členu 134 ZIZ biti iz tega razvidno, da gre za sklep o izvršbi, ki ne posega v prejšnji, matični sklep o izvršbi zoper prvotnega dolžnika. Ob pravilni uporabi materialnega prava je zato utemeljen zaključek, da je bil upnikov predlog na dopolnitev izreka novega sklepa, izdanega v smislu člena 134 ZIZ, utemeljen. Sodišče prve stopnje bi tako moralo temu predlogu upnika ugoditi in ustrezno dopolniti sklep o izvršbi, zato je ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dopolnitvenega predloga spremenilo tako, da je temu predlogu ugodilo in na novo formuliralo spremenjeni oziroma dopolnjeni izrek izpodbijanega sklepa, kot je to razvidno iz izreka sklepa pritožbenega sodišča. 8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki člena 365 v zvezi s členom 366 in členom 358 ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da spremenjena odločitev na pritožbeni stopnji v bistvu v ničemer ne posega v položaj novega dolžnika – prejšnjega dolžnikovega dolžnika, prav tako pa ne v položaj prvotnih dolžnikov (v negativnem smislu).

9. O stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasil upnik, naj odloči sodišče prve stopnje kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.