Jedro

V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na 70. člen ZNP-1 bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki naložilo, da mora na prehodni račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v 15 dneh plačati 384,45 EUR. Gre za stroške, ki so nastali z delom izvedenca in so bili začasno plačani iz proračuna.

2. Zoper sklep se laično pritožuje skrbnica nasprotne udeleženke. Navaja, da je bil postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sprožen s strani države. Ona in njen brat se za tak postopek ne bi odločila, saj je bilo za nasprotno udeleženko dobro poskrbljeno. Izvedensko mnenje v postopku je izdelala dr. A. A., ki je pripravila tudi izvedensko mnenje v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi namestitve v zaprti oddelek. Predlaga, da pritožbeno sodišče preveri, ali je stroške res dolžna plačati.

3. CSD na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da je postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pravnomočno zaključen, vprašanje, ali je bila postavitev izvedenca potrebna ali ne, na presojo pravilnosti odločitve, ki se presoja v tem pritožbenem postopku, ne more vplivati. Zgolj v pojasnilo pritožnici pa pritožbeno sodišče dodaja, da sodišče praviloma mora odrediti, da osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, pregleda izvedenec medicinske stroke (prvi odstavek 62. člena ZNP-1). Tak pregled lahko sodišče opusti le izjemoma, pod pogoji, ki so določeni v tretjem odstavku 62. člena ZNP-1. 6. Kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, 70. člen ZNP-1 porazdelitev stroškov postopka ureja drugače kot je to določeno v splošnem pravilu 40. člena ZNP-1. Če je oseba postavljena pod skrbništvo, o stroških odloči sodišče po prostem preudarku. Če taka oseba nima lastnih sredstev in premoženja, in se je postopek začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, se stroški krijejo iz sredstev sodišča. V primeru zavrnitve predloga, je predlagatelj tisti, ki krije stroške. Če pa je postopek uveden po uradni dolžnosti in ustavljen, se stroški krijejo iz sredstev sodišča. 7. V konkretnem primeru se je postopek začel po uradni dolžnosti in se zaključil s postavitvijo nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Glede na zgoraj citirani 70. člen ZNP-1, bi se stroški za izvedensko delo (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja. To pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

8. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (in pritožnica teh ugotovitev ne izpodbija), da nasprotna udeleženka sicer ni lastnica nepremičnin, vrednostnih papirjev ali vozila, ima pa redne mesečne prejemke v višini 1.202,18 EUR, na računu pri banki pa je imela na dan 30. 6. 2021 2.062 EUR. Ker sta se prevzemnika njenega premoženja (glej notarski zapis pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 8. 9. 2020, priloga A4) zavezala vsak do ½ kriti stroške institucionalnega varstva, ima nasprotna udeleženka tudi po mnenju pritožbenega sodišča dovolj sredstev, da nastale sodne stroške plača.1

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo skrbnice nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Vsebinski pomen zakonskega besedila, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ne pomeni, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča le v primeru, če sploh nima nobenih lastnih sredstev niti premoženja, temveč mora razpolagati vsaj s sredstvi, ki so tudi po poplačilu stroškov postopka potrebna za njeno preživljanje.