Jedro

Objekta, ki je stal na parceli št. 319 in del na parceli št. 328/3 ni več, zato tudi do povečanja njegove neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti ne more več priti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka tožnicama kot investitorkama za odstranitev stanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 319 in 320, obe k.o. ... in novogradnjo dveh enostanovanjskih objektov – dvojčkov na zemljiščih parc. št. 319, 320 in 328/3, vse k.o. ..., odmerila komunalni prispevek v višini 21.264,28 EUR.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožnic zoper izpodbijano odločbo. Glede odstranjenega objekta, ki ni bil upoštevan pri izračunu in se je nahajal na parcelah 319 in del na parceli 328/3, obe k.o. ... navaja, da je bil odstranjen nelegalno.

Tožnici se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da bi morala biti pri odmeri komunalnega prispevka upoštevana tudi površina porušenega objekta – stanovanjske hiše, ki je stala na parceli 319 in del na parceli 328/3 k.o. ... Pri tem se sklicujeta na 6. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik). Pojasnjujeta, da je bil navedeni objekt porušen v času gradnje I. etape nove ... ceste. V zvezi z rušitvijo navedenega objekta je bila dne 4. 5. 1977 izdana razlastitvena odločba, sklenjena pa je bila tudi pogodba o odškodnini. Za rušitev objekta ni bila izdelana nobena dokumentacija, gradbenega dovoljenja za rušitev pa v tistem času ni bilo treba pridobiti, zato objekt ni bil odstranjen nelegalno. Prilagata fotokopije slike, iz katere izhaja, da je bil predmetni objekt hiša z mansardo, pri kateri je v enem delu hiše pod isto streho stala drvarnica, v drugem delu pa je ob hiši pod svojo streho stala druga drvarnica, ki se je uporabljala kot garaža. Iz priložene skice pa je razviden tudi tloris porušenih objektov. Predlagata razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da so bili podatki za izračun komunalnega prispevka povzeti iz projektne dokumentacije. Meni, da je odločitev pravilna in zakonita glede na ugotovljeno in v izpodbijanih odločbah obrazloženo dejansko stanje, zato predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je dolžnost občine, da zagotavlja gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Zato je občina upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec, to je lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt), plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt).

Občina je torej tista, ki zagotavlja gradnjo komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme pa lahko na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZPNačrt odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Po prvem odstavku 76. člena ZPNačrt je obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oz. območje njene uporabe.

V zadevi ni sporno, da se obravnavano zemljišče nahaja v obračunskem območju komunalne opreme, za katero je bil odmerjen komunalni prispevek. Sporno pa je, ali bi morala biti pri odmeri komunalnega prispevka upoštevana tudi površina za porušen stanovanjski objekt - hišo, ki je stala na parceli št. 319 k.o. ... in del na parceli št. 328/3 k.o. ..., in je bila porušena v času gradnje I. etape nove ... ceste ter je bila zanjo sklenjena pogodba o odškodnini.

Iz tožbenih ugovorov smiselno izhaja, da tožnici menita, da gre v primeru, če se gradi na zemljišču, kjer je nekoč že stal objekt, zgolj za spremembo neto tlorisne površine objekta, ki ga ureja 16. člen Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11, v nadaljevanju Odlok), ki je skladen s sedmim odstavkom 6. člena Pravilnika. Ta določa, da če se objektu poveča neto tlorisna površina ali spremeni namembnost, je komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme enak razliki med komunalnim prispevkom po povečanju neto tlorisne površine ali spremembi namembnosti in komunalnim prispevkom pred povečanjem neto tlorisne površine ali spremembi namembnosti objekta.

Takšno pravno naziranje pa ni pravilno, kar izhaja že iz besedila navedene določbe, iz katere jasno izhaja, da ureja položaj, ko se obstoječemu objektu poveča neto tlorisna površina ali spremeni namembnost. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da objekta, ki je stal na parceli št. 319 in del na parceli št. 328/3, obe k.o. ..., ni več, tudi do povečanja njegove neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti ne more več priti.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnici, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).