Jedro

Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.

Izrek

I. Pritožbama obeh pravdnih strank zoper popravni sklep opr. št. IV P 704/2014 z dne 20. 6. 2017 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožba tožeče stranke (tožene po nasprotni tožbi) zoper ugodilni del sodbe se zavrne.

III. Pritožbi tožene stranke (tožeče po nasprotni tožbi) zoper zavrnilni del sodbe se delno ugodi in se preživnina, določena za mladoletnega A. A. v 3. točki izreka spremeni tako, da znaša za čas od 1. 6. 2014 do vključno 31. 12. 2014 508,00 EUR mesečno, za čas od 1. 1. 2015 do vključno 2. 9. 2016 400,00 EUR mesečno in za čas od 3. 9. 2016 dalje 406,00 EUR mesečno.

V prvem odstavku 4. točke se sodba spremeni tako, da je C. A. dolžan za mladoletnega B. A. v 15. dneh plačati preživnino: za junij 2014 233,00 EUR, za julij 2014 283,00 EUR, za avgust 2014 283,00 EUR, za september 2014 303 EUR, za oktober 2014 473,00 EUR, za november 2014 283,00 EUR in za december 2014 383,00 EUR; za januar 2015 241,00 EUR, za februar 2015 316,00 EUR, za marec 2015 266,00 EUR, za april 2015 116,00 EUR, za maj 2015 216,00 EUR, za junij 2015 316,00 EUR, za julij 2015 316,00 EUR, za avgust 2015 316,00 EUR, za september 2015 196,00 EUR, za oktober 2015 251,00 EUR, za december 2015 141,00 EUR; za čas od 1. 1. 2016 do vključno 2. 9. 2016 v znesku 116,00 EUR na mesec, za čas od 3. 9. 2016 do vključno 4. 10. 2016 v znesku 141,00 EUR na mesec.

Preživnina, določena v 3. odstavku 4. točke za mladoletnega B. A. od 5. 10. 2016 dalje znaša 338,00 EUR.

IV. V nespremenjenem delu se pritožba tožene stranke (tožeča po nasprotni tožbi) zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

V. Tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (točka 2), ugodilo tožbenemu zahtevku na zvišanje preživnine za mld. A. A. (točka 3), določilo preživnino za mld. B. A. (točka 4) in sklenilo, da tožena stranka nosi svoje stroške postopka sama (točka 6). Po sodni poravnavi sta bila mld. A. A. in B. A. zaupana v vzgojo in varstvo materi, z očetom pa so bili določeni stiki.

Sodišče prve stopnje je za čas od vložitve tožbe 1. 6. 2014 do vključno 31. 12. 2014 zvišalo preživnino za mladoletnega A. A. na znesek 375,00 EUR na mesec za čas od 1. 1. 2015 do 2. 9. 2016 znižalo na znesek 280,00 EUR na mesec in od 3. 9. 2016 dalje zvišalo na znesek 305,00 EUR mesečno. Za mladoletnega B. A. je za čas od 1. 6. 2014 do 31. 12. 2014 določilo preživnino v znesku 350,00 EUR mesečno, za čas od 1. 1. 2015 do 2. 9. 2016 255,00 EUR in od 3. 9. 2016 dalje 280,00 EUR mesečno (prvi odstavek 3. točke).

Ker je toženec po nasprotni tožbi med postopkom preživnino delno poravnaval, mu je z izpodbijano sodbo sodišče naložilo, da za čas od dneva vložitve tožbe do vključno 4. 10. 2016 za B. A. plača razliko med določenimi zneski preživnine in že plačanimi, za čas od vložitve tožbe do vključno 4. 10. 2016 (prvi odstavek 4. točke). Do pravnomočnosti sodbe zapadle mesečne zneske preživnine je dolžan plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega preživninskega zneska mesečno, od 16. dneva v mesecu za vsak mesec od vložitve tožbe dalje (drugi odstavek 4. točke). V bodoče dospevajoče mesečne zneske pa je dolžan plačevati do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude je dolžan plačati mesečne preživninske zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (četrti odstavek 4. točke).

Med strankama postopka ni bilo spora o okoliščini, da je oče delno plačeval preživnino tudi za A. A., zato sta pravdni stranki kot nesporno ugotovili, kdaj in koliko je oče plačal na račun preživnine za A. A. od vložitve tožbe do 4. 10. 2016 (drugi odstavek 3. točke). Do pravnomočnosti zapadle mesečne zneske preživnine je oče dolžan plačati v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega zneska mesečno od 16. dne v mesecu za vsak mesec od vložitve tožbe dalje, dospevajoče mesečne zneske v bodoče pa je dolžan plačevati do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec (tretji in četrti odstavek 3. točke).

Na koncu je sklenilo, da tožena stranka nosi svoje stroške postopka sama (6. točka)

2. Sodbo v III., IV. in V. točki izreka v zvezi s popravnim sklepom izpodbijata obe pravdni stranki, tožena stranka (tožeča po nasprotni tožbi) tudi odločitev o stroških postopka v VI. točki.

3. Tožnik (toženi po nasprotni tožbi - v nadaljevanju oče) pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v delu, ki se nanaša na zvišanje preživnine za mld. A. A. spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da ga zavrne nad 200,00 EUR mesečno. 200,00 EUR je primerna preživnina tudi za mld. B. A., za katerega preživnina še ni bila določena.

V pritožbenem postopku vztraja, da pogojev za zvišanje preživnine za mld. A. A. ni, ker so njegovi dohodki ves čas približno enaki. Premoženje matere se je od leta 2004 izboljšalo, poleg plače v višini 900,00 EUR, je v letu 2015 razpolagala z 179.000,00 EUR gotovine. Tudi premoženjsko stanje materinega partnerja je bistveno boljše od njegove partnerice. Izpodbija ugotovitve v zvezi s preživninskimi zmožnostmi obeh staršev in porazdelitev preživninskega bremena med njima. Vztraja, da bi sodišče moralo upoštevati, da je toženka ob razpadu življenjske skupnosti iz naslova delitve skupnega premoženja prejela 93.000,00 EUR in da iz prometa na njenem računu sledi, da so ji bile poleg plače v letu 2014 in 2015 nakazani na njen račun tudi zneski v skupni višini 86.843,97 EUR. Od nepremičnin, ki jih je prejel kot darilo od matere nima dohodka. Zneski, ki mu jih poleg zajamčene plače nakazuje njegova družba so vračilo denarja, ki ji ga je posodil za tekoče poslovanje. Če je sodišče upoštevalo, da je tožena stranka med pravdnim postopkom rodila tretjega otroka in so se zato njene preživninske sposobnosti zmanjšale, bi to moralo upoštevati tudi pri tožniku. Zato bi moralo sodišče preživninsko obveznost razporediti na tožnika 1/3 in na toženko do 2/3. Kot stroške preživljanja otrok sodišče ne bi smelo upoštevati najemnine, ki jo je plačevala njuna mati, ko je zapustila skupno prebivališče. Sodba ima takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Razlogi o odločilnih dejstvih glede premoženjskega stanja pravdnih strank in o razlogih za neenakomerno porazdelitev preživninske obveznosti obeh roditeljev niso navedeni, oziroma so nejasni in med seboj v nasprotju. Izpodbija tudi popravni sklep z dne 20. 6. 2017, ker je po strukturi drugačen in ima 7 točk. V nadaljevanju se vsebinsko pritožuje zoper izrek sodbe in višino dosojene preživnine.

4. Toženka (tožnica po nasprotni tožbi, v nadaljevanju mati) izpodbija višino preživnine v zavrnilnem delu, ker sodišče ni upoštevalo vseh stroškov otrok ter preživninskih sposobnostih obeh zavezancev in preživninskega bremena ni pravilno porazdelilo. Nepravilna je tudi odločitev, da oče za mladoletnega B. A. ni dolžan plačati preživnine za junij, julij in avgust 2015. Navaja, da ni razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka po višini glede na dobre premoženjske sposobnosti očeta. V obrazložitvi podrobno izpodbija ugotovitve sodišča o potrebah, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne bo povzemalo, ampak bo nanje odgovorilo v ožjem delu obrazložitve, kolikor bo to pravno odločilno (prvi odstavek 360. člena ZPP). Sodišče ni ustrezno upoštevalo, da dela krajši delovni čas zato, da otrokoma pomaga pri učenju in tako prihrani stroške inštruktorja. Drugih dohodkov razen plače nima. Nima nepremičnega premoženja in je lastnica 14 let starega osebnega vozila. Pojasnila je, da z zneskom 93.000,00 EUR, ki ga je dobila kot delež na svojem premoženju ne razpolaga več, ker je poravnala dolgove, ostanek pa je naložila na svoj varčevalni račun in ga je nato prenakazovala na tekočega za tekoče potrebe družine. Preživninsko breme med pravdnima strankama je zato neustrezno porazdeljeno in bi moralo znašati 70 : 30, po rojstvu njenega tretjega otroka pa 75 : 25 v breme očetu. Tako kot tožnik izpodbija tudi popravni sklep, ker je sodišče svojo prvotno odločitev s popravnim sklepom vsebinsko spremenilo, tako, da je izpustilo rok za plačilo preživnine, ki je od 5. 10. 2016 že dospela v plačilo oziroma bo še dospevala do pravnomočnosti sodbe.

5. Pritožbi zoper popravni sklep sta utemeljeni. Pritožba toženke zoper zavrnilni del sodbe je delno utemeljena, pritožba tožnika zoper sodbo ni utemeljena.

Popravni sklep

6. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče v popravnem sklepu vsebinsko spremenilo svojo odločitev, tako da je v 3. točki izpustilo, da je oče od 5. 10. 2016 dalje do pravnomočnosti sodbe zapadle mesečne zneske preživnine dolžan plačati v roku 15 dni. S takšnim zapisom je sodišče odločitev spremenilo po vsebini, za kar v določilu 328. člena ZPP ni imelo podlage. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbama zoper izdani popravni sklep ugodilo in ga razveljavilo (3. točka 365. člen ZPP).

O pogojih za zvišanje preživnine

7. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o zahtevku za zvišanje preživnine za mladoletnega A. A. pravilno oprlo na določilo 421. člena ZPP v zvezi s 132. členom ZZZDR, na podlagi katerega se lahko na zahtevo upravičenca zniža ali zviša z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki, zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine.

8. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da so v konkretnem primeru spremenjene okoliščine podane, ker je bil A. A. ob določitvi višine preživnine, v marcu 2004, star komaj mesec dni, tako da so bili stroški povezani z njegovim preživljanjem minimalni. Nosil je rabljena oblačila, stroškov za prehrano pa ni bilo. Sedaj je A. A. sedmošolec, zato so se njegove potrebe znatno povečale v delu, ki se nanašajo na prehrano, nakup oblačil, v zvezi s stroški šolanja in izvenšolskih dejavnosti ter športnih aktivnosti. Oče tudi v pritožbenem postopku neutemeljeno poskuša relavitizirati višino svojih dohodkov, ki jih po razdelitvi skupnega premoženja med staršema pridobiva kot edini lastnik družbe P. in so najmanj trikrat višji kot v letu 2004, ko je bil zaposlen v Z. za minimalno plačo. Pritožbeno sodišče zato na podlagi prej navedenih ugotovitev ocenjuje, da je v primeru mladoletnega A. A.. prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ki so podlaga za odmero preživnine in pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je zato poseg v obstoječe preživninsko razmerje potreben. Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno znova presojalo višino preživninskega prispevka mladoletnega A. A. v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed staršev in njegovimi potrebami. Preživnina se lahko določi oziroma spremeni le tako, da se upoštevajo konkretne okoliščine v času sojenja.

9. Tako oče kot mati v pritožbi očitata, da sodišče ni pravilno ugotovilo njunih preživninskih zmožnosti. Oba zanikata, da bi bile njune preživninske sposobnosti tako dobre, kot jih je ugotovilo sodišče, po drugi strani pa vsak od njiju vztraja, da so preživninske sposobnosti drugega starša bistveno boljše kot jih je ugotovilo sodišče. Pritožbena graja matere je po oceni pritožbenega sodišča utemeljena, očeta pa ne.

Preživninske sposobnosti matere

10. Pritožbena graja matere, da je njena odločitev za krajši delovni čas (6 ur dnevno) v korist otrok, je utemeljena, ker mati nekaj ur dnevno nameni za pomoč sinovoma, predvsem A. A., pri učenju. Oče se v pritožbi neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče pri višini preživninskih sposobnosti matere upoštevati, da je v letu 2014 in 2015 poleg plače na svoj račun prejela v skupnem znesku še 86.843,97 EUR nakazil. Mati je pojasnila, da je denarna sredstva v višini 93.000,00 EUR, ki jih je pridobila od očeta, kot izplačilo deleža na skupnem premoženju, naložila na svoj varčevalni, delno na trgovalnega, nato pa postopoma iz teh sredstev opravljala nakazila na svoj osebni transakcijski račun in z njimi poravnavalo stroške za katere plača ni zadostovala. Nakazila iz svojega varčevalnega na transakcijski račun s pripisi I., G. ali M. ne pomenijo nič drugega kot, kateri računi bodo s temi zneski poravnani. Utemeljeno pa mati opozarja, da izplačilo deleža skupnega premoženja v višini 93.000,00 EUR ne more bistveno vplivati na odločitev o njeni preživninski sposobnosti, ker je ta sredstva porabila za poplačilo kreditov za stroške tekočega preživljanja, ko se je z otrokoma odselila v prazno najemniško stanovanje v višini 49.000,00 EUR (kredit 4.500,00 EUR in 9.000,00 EUR, izredni limit 2.000,00 EUR, potrošniški kredit 13.500,00 EUR, najemnina 15.000,00 EUR, oprema 5.000,00 EUR), 37.000,00 EUR je vložila v obnovo starejše hiše, v katero se je vselila z otrokoma in novim življenjskim sopotnikom, ostalo pa v nakup T. delnic, ki so danes vredne 6.000,00 EUR. Ker je torej mati pretežni del sredstev, ki jih je prejela kot izplačilo njenega deleža na skupnem premoženju porabila za tekoče potrebe družine in za rešitev stanovanjskega vprašanja, se kot njene preživninske sposobnosti lahko upošteva le plača v višini 900,00 EUR mesečno in pa vrednost T. delnic v višini 6.000,00 EUR.

Preživninske sposobnosti očeta:

11. Zmožnosti očeta je sodišče prve stopnje v bistvenem korektno in prepričljivo ugotovilo ter zadovoljivo obrazložilo. Oče v pritožbi nekritično prezre, da tudi po lastni izpovedbi poleg zajamčene plače (653,00 EUR), ki si jo izplačuje v svojem podjetju, iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti pridobi še najmanj 600,00 EUR mesečno, da je lastnik številnih nepremičnin, ki jih je prejel kot darilo, da je po izplačilu deleža na skupnem premoženju edini lastnik stanovanjske hiše in družbe P., da je od svojega podjetja deležen številnih bonitet: od uporabe avtomobilov višjega cenovnega razreda, plačila interneta, kurjave, telefonov, stroškov kosil med vikendi in podobno. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da gre v primeru očeta za očitno prelivanje dohodka in premoženja iz njegove družbe, kar je tudi ustrezno obrazložilo, zato iz tega naslova znaša njegova preživninska sposobnost 3.250,00 EUR mesečno, ker ni izkazal, da je to vračilo posojila, ki ga je dal svojemu podjetju.

12. Glede na zgoraj ugotovljeno preživninsko sposobnost staršev ob dejstvu, da je pretežni del varstva in vzgoje mladoletnih sinov na materi, je umestna njena pritožba, da bi morala biti preživnina med njo in očeta razporejena v razmerju 30 : 70, ko je rodila tretjega otroka pa 25 : 75. Preživninske sposobnosti očeta so zelo dobre, v primerjavi z materjo najmanj trikrat višje in tudi po rojstvu hčerke (tretjega otroka) še vedno tako dobre, da poseg v porazdelitev preživninskega bremena zaradi tega ni potreben.

Preživninske potrebe mladoletnega A. A. in B. A. 13. Na podlagi 129. člena ZZZDR se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Oceno stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb otroka pogojuje ocena preživninske zmožnosti njegovih staršev. Glede na dobro premoženjsko stanje očeta ni sprejemljiva njegova pavšalna pritožbena navedba, da bi bilo mogoče potrebe vsakega od dečkov zadovoljiti s 400,00 EUR mesečno.

14. Kot bo podrobno obrazloženo v nadaljevanju, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je skupna materialna in pridobitna zmožnost za preživljanje obeh staršev dobra, očeta celo zelo dobra. Kljub temu je prav, da je sodišče kritično presojalo navedbe matere o stroških za preživljanje sinov. V obrazložitvi odločitve se je oprlo na zneske, ki sta jih kot potrebe otrok izrazila mati in oče in upoštevalo splošno znana dejstva ter posebnosti A. A. Svojo odločitev je zelo podrobno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na njo sklicuje.

15. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so bivanjski stroški priznani v višini 70,00 EUR na enega otroka primerni, ker strošek RTV naročnine in interneta nastaja ne glede na to, ali otroci bivajo s starši v skupnem gospodinjstvu, ali ne. Ob dejstvu, da dečka tudi po 10 dni na mesec preživita pri očetu, da imata v šoli kosilo, je znesek za stroške prehrane doma, v višini 100,00 EUR, primeren. Pravilno je sodišče, ne glede na relativno dobre preživninske sposobnosti očeta, na podlagi splošno znanih podatkov o cenah garderobe za otroke, ob pavšalnih navedbah matere, za obleko in obutev mesečno priznalo 70,00 EUR. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da ima A. A. zaradi bolezni posebne potrebe, zato mu poleg zneska 15,00 EUR, ki ga je odmerilo bratu B. A., ta znesek zvišalo za na 10,00 EUR mesečno. Pritožbene navedbe v zvezi s stroški šolskih položnic potrebščin niso utemeljene. Sodišče prve stopnje pa bi moralo upoštevati tudi stroške smučarske opreme, ki rabljena letno za otroka stane približno 200,00 EUR, zato je primeren znesek iz tega naslova 8,00 EUR mesečno na otroka, ker lahko B. A. uporablja A. A. opremo, ko jo slednji preraste. V zvezi s stroški izvenšolskih dejavnost sodišče v obrazložitvi, v zadnjem odstavku na strani 13, prihaja samo s sabo v nasprotje, ko stroške za športne dejavnosti za A. A. oceni v višini 115,00 EUR, nato pa mu glede na izkušnje iz tega naslova prizna stroške v višini 50,00 EUR in razliko kljub temu, da so preživninske sposobnosti matere najmanj trikrat manjše od očeta, prevali na mater. Strošek za razvedrilo v višini 22,50 EUR mesečno je primeren glede na to, da otroka skoraj 10 dni v letu, del počitnic in vikendov preživljata skupaj z očetom. Stroški za prevoz na dejavnost nastanejo nedvomno tudi za B. A., ki ga mora zaradi njegove starosti na dejavnosti voziti mati. Zato je primerno, da se enak znesek kot za A. A., prizna tudi za B. A. in sicer 20,00 EUR mesečno. Mati v pritožbenem postopku prvič navaja, da sedaj A. A. uporablja tudi mobilni telefon, kar je okoliščina, ki je nastopila po zaključku glavne obravnave, zato je v tej odločitvi pritožbeno sodišče ne bo upoštevalo.

16. Ker ocena otrokovih potreb ni matematično preverljiva računska operacija, ampak gre za računski približek stroškom, ki so potrebni za zagotovitev življenjskih razmer, potrebnih za otrokov razvoj, pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj navedenega ocenjuje, da so mesečne potrebe A. A. 543,00 EUR, B. A. pa 453,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v času od 1. 6. 2014 do 31. 12. 2014 pravilno upoštevalo, da so bile potrebe vsakega od dečkov v tem časovnem obdobju višje za 190,00 EUR na račun najemnine (za A. A. 676,00 EUR, za B. A. 586,00 EUR).

17. Ker je preživninsko breme med očeta in mamo porazdeljeno v razmerju 70 : 30, to opravičuje razdelitev preživnine za A. A. v razmerju 400,00 : 141,00 EUR v breme očeta in 315,00 : 135,00 EUR v breme očeta za mladoletnega B. A., od 3. 9. 2016 dalje, ko je mati rodila tretjega otroka in se je preživninsko breme za očeta dvignilo za 5 %, znaša preživnina, ki jo mora plačati oče za A. A. 406,00 EUR mesečno, za B. A. pa 338,00 EUR mesečno.

18. Mati v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v izreku odločbe v nasprotju z obrazložitvijo prezrlo, da očetu ni naložilo plačilo preživnine za mladoletnega B. A. v času junij, julij in avgust 2015, kljub temu, da ni bila plačana.

19. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi matere delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, kot sledi iz izreka te odločbe. Pritožbeno sodišče ni našlo absolutno bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se sklicuje oče kot tudi ne drugih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo očeta zoper ugodilni del sodbe zavrnilo, delno ugodilo pritožbi matere v zavrnilnem delu in sodbo v nespremenjenem, a izpodbijanem delu v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

20. Prvostopno sodišče je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo določilo 413. člena ZPP, po katerem sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroci odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Z izpodbijano odločitvijo nobena od strank ni uspela uveljaviti svojega interesa, ampak je zmagal interes skupnih otrok B. A. in A. A. Izpodbijana stroškovna odločitev, da mati, ki je edina v tem postopku priglasila stroške postopka, te nosi sama, je zato pravilna. Enaka podlaga velja tudi za odločitev o stroških pritožbenega postopka.