Jedro

Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po višji sodniški pomočnici s sklepom Dn 52425/2020 dovolilo, da se pri nepremičnini, navedeni v uvodu tega sklepa, na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani, N 458/1989, vpiše oblikovanje etažne lastnine. Ugovor nasprotne udeleženke A. A. zoper takšno odločitev je z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je A. A. vložila pravočasno pritožbo. Vztraja pri stališču, ki ga je navedla že v ugovoru in sicer, da podlaga za predlagani vpis ne more biti le sklep okrajnega sodišča v N 458/1989, saj je bil delno spremenjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 598/2018 in sicer v III. točki izreka. V preostalem delu je bila pritožba zavrnjena in odločitev sodišča prve stopnje potrjena. Sklep N 458/1989 ni pravnomočen in izvršljiv sam po sebi, ampak je tak postal šele s sklepom pritožbenega sodišča. Ker sklep sodišča druge stopnje delno spreminja sklep sodišča prve stopnje, bi morala biti oba navedena v predlogu za vpis. Razlaga sodišča, da je višje sodišče spremenilo le III. točko izreka, ki se nanaša na plačilo, ni pravilno. Če zoper sklep prve stopnje ne bi bila vložena pritožba, bi postal pravnomočen in izvršljiv in bi lahko bil sam podlaga za vpis. Ker pa sklep višjega sodišča spreminja sklep sodišča prve stopnje, sklep sodišča prve stopnje kot celota obstaja skupaj z njim. Pritožnica je v postopku predlagala tudi prekinitev postopka, o kateri sodišče ni odločilo. Odločitev sodišča graja, ker sodišče odločitve o predlogu za prekinitev postopka ni vključilo v izrek. Meni, da gre nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Zavrača pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti. Če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu, po vsebini in drugih pogojih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis ter so izpolnjeni še pogoji iz 1. ter 3. do 5. točke prvega odstavka 148.člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), sodišče vpis dovoli. Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).1 Zato je bil vpis pravilno dovoljen. Pritožnica se takšni odločitvi neutemeljeno upira z navedbo, da bi bil vpis lahko dovoljen le, če bi mu bil priložen tudi sklep sodišča druge stopnje. Iz potrdila je razvidno, da je sklep N 458/1989 postal pravnomočen dne 6.6.2018, v zvezi s sklepom višjega sodišča, pri čemer iz potrdila ne izhaja, da bi bilo s sklepom višjega sodišča kakor koli poseženo v 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Tega ne trdi niti pritožnica. Nasprotno. Tudi iz njenih navedb jasno izhaja, da v del sklepa, ki je podlaga za vpis, z odločitvijo pritožbenega sodišča ni bilo poseženo in je pravnomočen tako, kot se glasi in je potrjeno na listini, ki je podlaga za vpis.

6. Pritožnica odločitev sodišča napada tudi zato, ker je predlagala prekinitev postopka, pa sodišče prve stopnje o njenem predlogu ni odločilo. Pritožba je tudi v tem delu neutemeljena. Sodišče se je do njenega predloga opredelilo v zadnjem odstavku obrazložitve, iz katerega jasno izhaja, da je njen predlog za prekinitev neutemeljen. V takem primeru ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, temveč za položaj iz 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP),2 v katerem pride v poštev izdaja dopolnilnega sklepa. Tega lahko izda le tisto sodišče, ki je napako zagrešilo, na predlog stranke, ki je vezan na 15 dnevni prekluzivni rok. Neobstoječe odločitve ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi.3 Ker pritožnica predloga za dopolnitev ni podala, se šteje, da je bil ta umaknjen. Pritožba ni ustrezno pravno sredstvo za dosego odločitve o predlogu za prekinitev.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Prim.: VSK CDn 58/2017, VSK CDn 156/2012. 2 ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi(ZZK-1). Prim.: Ude, L. in ostali: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem , 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2009, str. 311. 3 VS RS II Ips 115/2017 in druge, enako tudi praksa pritožbenih sodišč (npr. VSL II Cp 1979/2019).